Bližnjevzhodni mir je podobno kot na tisoče palestinskih otrok sirota, ki zapušča pekel razsute Gaze. Izraelske oblasti so v pričakovanju odgovora Irana in njegove 'osi odpora' odredile kopičenje energetskih zalog, pripravljenost vojske pa dvignile na najvišji nivo. "Pripravljeni moramo biti na morebitne obsežne napade," je včeraj v zvezi z napovedanim povračilnim udarcem Islamske republike posvaril predstavnik administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Ameriški diplomati si sicer krčevito prizadevajo obuditi zastale mirovne pogovore, a napotitev jedrske podmornice v regijo kaže, da mir nima zatočišča niti v Washingtonu. In nenazadnje; novi vodja palestinskega gibanja Hamas Jahja Sinvar je iz rovov opustošene Gaze izrazil dvom v nadaljevanje pogovorov za prekinitev ognja ta konec tedna.
Po večmesečnih spopadih v palestinski enklavi in stopnjevanju vrtinca regionalne vojne, ki Bližnji vzhod vse bolj vleče v dokončno poravnavo stoletnih navskrižij in krivic, se namreč zastavlja vprašanje, kako lahko iranska os terorističnih skupin Hamasa in Hezbolaha vzdržuje oziroma financira pritisk na judovsko državo z dinamičnim gospodarstvom in eno najbolje opremljenih ter izurjenih vojsk.
Preberi še
Iran: Ključ do deeskalacije bližnjevzhodne krize je v Gazi
Iranski predsednik Pezeškjan Francijo pozval naj v okviru EU ukrepa za prekinitev ognja.
08.08.2024
Kako iranska os zla pripravlja uničenje Izraela
Juvan: Hezbolah ima v svojem arzenalu 200 tisoč raket, lahko bi poskusil vdreti v Izrael .
07.08.2024
Bližnji vzhod: Zakaj negotovost iranskega odziva ne vznemirja trgov?
Bloomberg izračunal, da bi regijski konflikt svetovni BDP okrnil za tisoč milijard dolarjev.
06.08.2024
Gaza: Izrael ob preštevanju talcev šteje tudi stroške vojne
Država se zadolžuje na domačih in mednarodnih trgih, kjer sodeluje z wallstreetskimi bančnimi velikani.
24.11.2023
Finančne težave države startupov
Guverner izraelske centralne banke Amir Yaron je oceno stroškov vojne v Gazi z morebitno razširitvijo konflikta na sever povečal na 67 milijard dolarjev. Javnofinančni primanjkljaj se bo po napovedih bonitetne agencije Fitch Ratings letos povečal na 7,8 odstotka BDP.
Obračun z islamističnimi skrajneži naj bi 573 milijard dolarjev vredno izraelsko gospodarstvo, ki velja za deželo zagonski podjetij, doslej stal poldrugo odstotno točko BDP, so izračunali državni statistiki v Jeruzalemu.
Včeraj je bonitetna agencija Fitch Ratings zaradi vojne celo znižala oceno izraelskega državnega dolga z A+ na A. Ob tem je ohranila negativne obete, kot razlog pa navedla "povečana geopolitična tveganja", navaja Bloomberg.
Iranska 'os odpora'
Šiitski Hezbolah je po oceni FT "država v državi", ki ima pod orožjem do 40 tisoč dobro izurjenih vojakov, ki so se urili "skupaj z rusko in iransko vojsko", navaja predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan. Toda Hezbolah je poleg svojega oboroženega krila "najpomembnejša libanonska politična stranka, ki je posledično financirana iz državnega proračuna," navaja Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.
Ključni element iranske 'osi odpora' je prav Hezbolah, ki mu islamistični režim v nameri "ohranjanja zastraševalnega instrumenta" proti Izraelu "nameni precej finančnih sredstev", pravi poznavalec Primož Šterbenc.
Ta upravlja z državo, ki je že od leta 2019 v globoki ekonomski krizi in kjer 80 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine. Razvejani civilno-vojaški aparat Hezbolaha onkraj severne izraelske meje je posledica iranske doktrine, "da (ta) ne sme dopustiti vojne na svojem ozemlju in da mora posledično imeti močne obrambne linije v tujini," pojasnjuje poznavalec. Ključni element iranske 'osi odpora' je prav organizacija, ki ji islamistični režim v nameri "ohranjanja zastraševalnega instrumenta" proti Izraelu "nameni precej finančnih sredstev".
Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da Iran Hezbolahu namenja skoraj 700 milijonov dolarjev podpore na letni ravni, k temu pa je treba prišteti še državno pomoč režima sirskega predsednika Bašarja al Asada. Prav Sirija, kjer se znova krepi Islamska država, je po oceni Šterbenca "strateški most" iranske dobave opreme in orožja Hezbolahu.
Toda Iran ni vreča brez dna, pri čemer strokovnjak izpostavlja, da protirežimski protestniki pogosto izpostavljajo, "da bi morala vlada denar, ki ga namenja osi odpora nameniti izboljšanju življenjskih razmer".
Paradržavna podjetja in trgovina z mamili
Prenos sredstev k regionalnim terorističnim skupinam med drugim poteka preko posebnih enot iranske revolucionarne garde Quds, ki po navedbah The National razpolaga s proračunom dobrih 15 milijard dolarjev. Zneskom, ki je večji od vojaških proračunov držav, kot sta denimo Angola ali Litva. Iranska vojska je že desetletja lastnik 50 milijard ameriških dolarjev vrednega gradbenega konglomerata Khatam al-Anbiya, ki preko 1.200 gradbenih pogodb generira znatne prihodke za iranske oborožene sile, navaja organizacija Rand.
Sklicujoč se na vire v ameriški vladi Bloomberg navaja, da financiranje Hezbolaha poteka preko "tihotapljenja blaga, ponarejanja potnih listov, trgovine z mamili, pranja denarja ter goljufije na področju kreditnih kartic in bančnih storitev." Podobno trdi tudi za iransko revolucionarno gardo.
Prenos sredstev k regionalnim terorističnim skupinam poteka preko posebnih enot iranske revolucionarne garde quds, ki po navedbah The National razpolaga s proračunom dobrih 15 milijard dolarjev. Zneskom, ki je večji od vojaških proračunov držav, kot sta denimo Angola ali Litva.
Hezbolah znaten del svojih sredstev generira na račun trgovine z mamili. V zadnjih desetletjih je preko libanonske diaspore v Latinski Ameriki vzpostavil obsežno mrežo trgovine z drogami, ki vsako leto preko Evrope in Afrike opere več milijard dolarjev. Hezbolah je po navedbah nemškega Deutsche Welle prisoten v 40 državah po svetu, v Venezueli, Nikaragvi in Kolumbiji pa se poleg sodelovanja z narkokarteli ukvarja še z nezakonitim rudarstvom.
Trgovec Erdogan
Izrael, ZDA in zahodni zavezniki podpore Hezbolaha in Hamasa sumijo tudi druge bližnjevzhodne države, kot so Katar, Irak, tudi Turčija. Problematična je zlasti zadnja, saj je vloga bančnega sistema članice zveze Nato pri zakrivanju porekla denarja, pridobljenega s pomočjo ilegalnih aktivnosti, ključna.
ZDA turške banke, kot je denimo Kuveyt Turk, obtožujejo, da se ukvarjajo s pranjem Hamasovega denarja preko naložb v podjetja. Izrael trdi, da režim predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana Hamasovim finančnikom izdaja potrdila o državljanstvu ter da ima ta v državi celo svojo pisarno za upravljanje premoženja. The Economist v zvezi s tem navaja, da tiho odobravanje Ankare pri investicijah, ki zajemajo vse od gradnje nakupovalnih centrov, rudnikov pa do poslovnih stavb, Hamasu letno nanese pol milijarde dolarjev.
Predavatelj mednarodnih donosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan meni, da Turčija s podporo Hamasu in Hezbolahu "pomaga Iranu pri preprečevanju regijske hegemonije Izraela". Čeprav sta šiitski Teheran in sunitska Ankara nekompatibilna režima, v regiji pa nikoli "ni bilo prostora za soobstoj šaha in sultana", je vojna v Gazi odprla prostor "za sodelovanje po načelu sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj", pravi.
Erdoğan s podporo šiitskemu Teheranu igra večnivojsko igro, saj na račun Gaze, kjer poteka "boj judov proti muslimanom", ohranja kredibilnost pred domačo javnostjo. Hkrati pa ob "vse bolj nezainteresirani Rusiji v Siriji", kjer se krepi tudi Hezbolah, "tlakuje pot lastnim interesom v regiji", dodaja poznavalec.
Kriptomilijoni za vojno
Čeprav Teheran sunitski Hamas zalaga z do 70 milijoni dolarjev letno, ta po navedbah izraelskih oblasti večino prihodkov generira preko naložb in davkov. Podjetja širom Bližnjega vzhoda upravlja Hamasov investicijski urad, za katerega administracija ameriškega predsednika Bidna trdi, da sredstva darujejo dobrodelnim organizacijam, ki jih nato posredujejo palestinskemu gibanju.
Šterbenc kot reprezentativen primer poslovnega modela radikalnih skupin izpostavi iraški gradbeni konglomerat Muhandis. S privolitvijo vlade Mohameda Al Sudanija so ga ustanovile proiranske šiitske stranke, saj lahko tako "milijarde dolarjev iz iraškega proračuna kanalizirajo k lastnim paravojaškim skupinam".
Predavatelj mednarodnih donosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan meni, da sunitska Turčija s podporo Hamasu in Hezbolahu "pomaga Iranu v preprečevanju regijske hegemonije Izraela", čeprav gre za nekompatibilna režima.
Znaten delež milijarde dolarjev letnih prihodkov Hamasa predstavljajo carine na blago, ki se v Gazo steka z Zahodnega brega in Egipta. Skupina na ta račun generira približno 360 milijonov dolarjev, k čemur je treba prišteti še vsaj sto milijonov dolarjev, ki jih vsako leto zagotovi Iran, še zatrjujejo izraelske oblasti.
Hamas se ukvarja tudi s trgovanjem na kriptotrgih. Ameriško ministrstvo za finance trdi, da je ta prek istanbulske menjalnice Redina pretihotapil več kot 20 milijonov dolarjev. Ameriški uradniki dodajajo, da je Binance, največja svetovna borza kriptovalut po obsegu trgovanja, svojim uporabnikom omogočila izvajanje transakcij s Hamasom. Wall Street Journal pa navaja, da je Hamas za oktobrski napad na Izrael s pomočjo transakcij na kriptotrgih uspel ustvariti 41 milijonov dolarjev.