Kako iranska os zla pripravlja uničenje Izraela

Spopadi na Bližnjem vzhodu brez predaha trajajo že deset mesecev. Grožnje Irana ter napovedi, da ta pripravlja usklajeni in asimetrični odgovor na izraelske napade na Bejrut in Teheran, pa kažejo, da bodo ti še naprej redka stalnica v destabilizirani regiji.

Iran se je na izraelsko likvidacijo vodje Hamasa "dolžan odzvati", je včeraj pozno zvečer dejal vodja teroristične skupine Hezbolah Hasan Nasrala. "Hezbolah se bo odzval sam ali v okviru celotne osi," je podkrepil svoje grožnje in dodal, da bo to storil "ne glede na posledice". Zdi se, da je edino vprašanje kvečjemu, v kolikšni meri se bodo v regiji razbesneli stekli psi vojne.

Iran in teroristični skupini Hamas in Hezbolah, ki jih islamski režim v Teheranu aktivno podpira že desetletja, namreč demokratičnemu Izraelu odrekajo pravico do obstoja. Večkrat doslej so tudi poudarili, da so zavezani uničenju sionističnega režima v Jeruzalemu.

S strokovnjakinjo za obramboslovje in predstojnico katedre na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jeleno Juvan smo zato pretehtali nekaj možnih scenarijev morebitne razširitve konflikta v Gazi na širše območje bližnjevzhodne regije. Svoj pogled na širši kontekst regijskega konflikta pa je podal tudi predavatelj ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Anastas Vangeli.

Diplomati se umikajo. Prihaja vojna

Povračilni napadi na Bejrut in Teheran, v katerih so izraelske varnostne sile minuli teden likvidirale ključne osebe v terorističnih skupinah Hamas in Hezbolah, "krepijo možnost razširitve konflikta na celotno regijo", razmere pa se po oceni Juvan v zadnjih dneh "hitro poslabšujejo in zaostrujejo".

Strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc je pred dnevi za RTV Slovenija ocenil, da bo Iran "moral odgovoriti", saj ga je Izrael z likvidacijo Isamila Hanije "precej ponižal".

ZDA so v zalivsko regijo iz pacifiškega območja operacij napotile novo bojno skupino z letalonosilko in dodatnimi križarkami ter rušilci, ki nosijo tako obrambne izstrelke za pomoč pri varovanju zračnega prostora Izraela kot tudi ofenzivne balistične in manevrirne izstrelke. Z njimi bi lahko udarile tako po položajih Hutijevcev v Jemnu, Hezbolaha v Libanonu in ne nazadnje revolucionarne garde v Iranu. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v telefonskem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom v primeru napada na Izrael zagotovil "železno podporo" ZDA.   

Juvan namreč kljub zelo dobri izurjenosti in opremljenosti izraelskih oboroženih sil IDF opozarja, da so te zaradi desetmesečne vojne v Gazi "utrujene in vojaško vpletene na večih frontah: Gaza, Zahodni breg, Libanon, Sirija, Irak in Jemen."

Večina zahodnih držav poziva svoje državljane na takojšen umik iz Libanona, pri čemer so ZDA, Velika Britanija, Kanada, Francija, Savdska Arabija in nekatere druge umaknile tudi svoje diplomatsko osebje. "Države takšne odločitve sprejemajo na osnovi podatkov obveščevalnih služb in so dober pokazatelj resnosti razmer," potencial eskalacije konflikta ocenjuje Juvan. Slovenija je svojim državljanom že v četrtek svetovala, naj zapustijo Libanon.

Scenarij št. 1: Zadržan odziv

Pred dnevi so predstavniki iranskega zunanjega ministrstva v izjavi za medije nakazali, da se Iran pripravlja na odmerjen odziv na atentat na vodjo političnega krila Hamasa. "Imamo pa tudi pravico disciplinirati sionistični režim in ustaviti njegove zločine," je po poročanju katarske televizije Al Jazeera dejal tiskovni predstavnik ministrstva Naser Kanani.

To nakazuje na morebitno možnost zadržanega odziva na izraelske likvidacije. "Lahko, da se bo Hezbolah vzdržal nadaljnjih odgovorov, saj obstaja možnost, da ga bo Iran uspešno zadržal pred nadaljnjimi dejanji," prvi in najbolj optimistični scenarij ocenjuje Juvan.

Upe na omejitev eskalacije spopadov stopnjujejo prizadevanja ameriških diplomatov pet pred dvanajsto. Administracija predsednika Joeja Bidna si v zadnjih dneh preko predstavnikov Katarja in Egipta, ki pomagata voditi pogajanja za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom, prizadeva zmanjšati napetosti v regiji. Čeprav se verjetnost omejevanja konflikta s tem povečuje, je po drugi strani res, da je Hezbolah včeraj popoldne nad Izrael poslal več izstrelkov in dronov, ob tem pa dodal, da glavnina odziva še prihaja.  

Scenarij št. 2: Omejena vojna na severu

Če bi obe strani racionalno razmišljali, bi se zavedali, da bo vojna za sabo pustila opustošenje na obeh straneh, saj "bi umrlo na tisoče izraelskih in libanonskih državljanov, gospodarska in materialna škoda bi bila izjemna", meni strokovnjakinja.

To so razlogi, zaradi katerih bi se lahko Izrael odločil samo za "omejeni napad na sredstva in infrastrukturo Hezbolaha v južnem Libanonu", Hezbolah pa bi udaril samo v severnem Izraelu. Toda podobno kot v prvem scenariju, je ta možnost "na žalost bolj malo verjetna".

Eskalacija v tej smeri bi povečala verjetnost neposrednega spopada med Izraelom in Iranom, kar bi verjetno povzročilo dvig cene nafte. V kratki, a krvavi vojni med Izraelom in Hezbolahom leta 2006 je cena nafte poskočila za pet dolarjev za sod. Poleg šoka, ki bi ga povzročil scenarij omejene vojne, bi se cena ob enakem gibanju danes zvišala za 10 odstotkov na približno 94 dolarjev, je izračunal Bloomberg.

Scenarij št. 3: Regijski konflikt

V primeru hitrega stopnjevanja, za kar Juvan meni, da lahko pride "hitreje kot si mislimo",  je najverjetnejši scenarij "velika vojna na severu Izraela". Hezbolah ima v svojem arzenalu 200 tisoč raket, na tisoče brezpilotnih letal in približno 1500 natančno vodenih streliv, ki lahko zadenejo vojaška sredstva ali celo strateško infrastrukturo v Izraelu, navaja poznavalka. Orožje je v veliki meri iranske izdelave.

Definicija Hezbolaha kot 'le' teroristične skupine, za kakršno jo smatrata tako ZDA kot tudi EU, je s stališča bojne usposobljenosti in opreme zavajajoča. FT navaja, da je skupina "verjetno najbolje oborožen nedržavni akter na svetu". Skupina ima močne in dobro izurjene kopenske enote meni Juvan, ki so se urile skupaj z rusko in iransko vojsko.

 

Juvan navaja ocene, da naj bi Teheran Hezbolahu zaupal širšo strateško vlogo zadrževanja Izraela, dokler ta ne bi izdelal jedrske bombe. Nekaj, kar naj bi bilo po nekaterih napovedih "vprašanje tednov". 

Po različnih ocenah varnostnih strokovnjakov ima Hezbolah med 20 in 40 tisoč pripadnikov, sam pa navaja številko 100 tisoč. "Lahko bi poskusili vdreti v Izrael, da bi osvojili izraelska mesta," meni Juvan in pravi, da se Izraelci dobro zavedajo, česa so zmožni njihovi nasprotniki na severu." Če bo Izrael na severu udaril po Libanonu in bo Hezbolah ogrožen, Iran tega ne bo "preprosto opazoval od daleč", svari.

Po tem scenariju bi Izrael verjetno dobil pomoč britanske, ameriške, jordanske in savdijske protiraketne obrambe, kakršne je bil deležen, ko ga je aprila napadel Iran s 300 izstrelki. Juvan pravi, da bi prav ta scenarij "pomenil regionalno vojno" ter vključitev "večjih globalnih akterjev".

Bloomberg ocenjuje, da bi se cena nafte v tem primeru povzpela na 150 dolarjev za sod. Iran bi v tem primeru zaprl Hormuško ožino, skozi katero pluje petina svetovne dnevne oskrbe z nafto. Na finančnih trgih bi lahko prišlo do 16-točkovnega skoka t.i. indeksa strahu oziroma nihajnosti VIX; ta je v začetku tedna nazadnje poskočil za več kot dvajset točk.

Vangeli: Območje neznanega

"Če se bodo uresničile napovedi o eskalaciji v neomejeno regionalno vojno, v katero bosta vpleteni ZDA in Rusija, se bomo znašli v območju neznanega," pa meni Vangeli. Posledice tega ne bo čutiti zgolj "v vseh vidikih svetovnega gospodarstva", temveč tudi na vseh področjih družbeno-gospodarskega življenja, pravi.

Grozote, ki jih svet v Gazi že nekaj časa obravnava s cinizmom, bodo v takšni ali drugačni obliki postale "družbena realnost daleč zunaj Bližnjega vzhoda", s svojim širokim pogledom sklene ekonomist Vangeli.