Novega pravilnika o ročnem premeščanju bremen, ki je začel veljati z avgustom, vsa podjetja ne bodo sposobna upoštevati, opozarjajo delodajalci. V težavah bi se lahko znašla predvsem manjša trgovska podjetja, je opozoril predsednik Obrtno-gospodarske zbornice Blaž Cvar.
Ker se bodo v dovoljeno kvoto bremen za delavca po novem šteli tudi premiki bremen, ne le njihovo dvigovanje, se bo prodajalcu za pultom, na primer, hitro nabralo preveliko breme in ga bo delodajalec moral umakniti na drugo delovno mesto, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Blaž Cvar.
"Pri velikih podjetjih bo še šlo, v manjših podjetjih, manjših trgovinah na podeželju pa nikakor. Tam, kjer je v izmeni le en človek, rotacija ni mogoča. Takšen delodajalec bo moral dodatno zaposlovati, kar je v teh razmerah zelo težko, ali pa bodo prisiljeni zapreti trgovino, ker se ne bo več splačalo poslovati," je opozoril Cvar.
Preberi še
Trgovska panoga bi letos lahko rasla na račun večje potrošnje
Na trgovino z gorivi še vedno vplivajo visoke stopnje rasti iz prejšnjih obdobij.
02.04.2024
Nič kaj prazničen december v slovenski trgovini na drobno
Na letni ravni je bil realni prihodek manjši za 15 odstotkov, predvsem zaradi motornih goriv.
29.01.2024
Bo za trgovce letošnje leto boljše od lanskega?
Glavni razlog je negotovost kupcev, pa tudi inflacijski pritiski in akcija spremljanja cen.
09.02.2024
Sindikat poziva trgovce, naj ne izkoriščajo poplav
V sindikatu delavcev v trgovini opozarjajo, da nekateri trgovci napovedujejo odprtje trgovin tudi na območjih, ki jih poplave niso prizadele.
11.08.2023
Blaž Cvar, OZS: Želim si, da bi imel minister Han več besede
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar o reformah in težavah gospodarstva.
01.08.2024
Delodajalci si želijo moratorij
Delodajalci so od ministrstva za delo sicer dobili zagotovilo, da do konca leta inšpektorji ne bodo kaznovali delodajalcev, vendar to po mnenju Cvara ni prava rešitev. Bolje bi bilo, da bi z moratorijem zamaknili uveljavitev pravilnika, in sprejeli takšnega, ki bi ga bilo možno izvajati. Poleg tega v Sloveniji ni dovolj pooblaščenih podjetij, da bi lahko pri vseh delodajalcih pravočasno pripravila nove akte o varnosti pri delu.
"Ker je od sprejetja do uveljavitve preteklo eno leto, pričakujemo, da so se delodajalci odgovorno lotili usklajevanja pogojev dela z določili novega pravilnika," so odgovorili iz inšpekcije ministrstva za delo.
Pri Trgovinski zbornici Slovenije pričakujejo "določeno mero razumevanja pristojnih organov v zvezi z implementacijo pravilnika v praksi," so sporočili iz zbornice. Predvsem mikro, mala in srednja podjetja namreč nimajo zaposlenih internih strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, zmogljivosti zunanjih strokovnih služb pa so omejene.
Pri Mercatorju bodo potrebovali več časa
Pri Mercatorju pravijo, da so imela tudi velika podjetja težave z izpolnjevanjem zahtev pravilnika. "Od vsega začetka smo opozarjali, da so še posebej velika podjetja, z vrsto kompleksnih delovnih procesov, imela relativno malo časa na razpolago za vse predvidene aktivnosti," so sporočili.
Pri našem največjem trgovcu jim je uspelo izvesti vse potrebne meritve, "kar je zahtevalo veliko organizacije in usklajevanja." Za samo uvedbo ukrepov pa bodo potrebovali še nekaj časa, saj so v postopkih nabave tehnične opreme.
"Metoda za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki jo prinaša pravilnik, je zgolj sodoben pripomoček in v ničemer ne omejuje uporabe drugih primerljivih metod, ki so jih delodajalci uporabljali do sedaj," so sporočili iz ministrstva za delo.
In kakšni so bili stroški za prilagoditev na nov pravilnik? Pri Mercatorju v odgovoru niso zelo natančni. Pravijo le, da je bilo potrebno predvsem veliko delovnih ur oziroma dodatnih obremenitev zaposlenih, "stroške pa bodo najbolj povišala nova delovna sredstva oziroma tehnični pripomočki."
Lidl: Z zamenjavo viličarjev smo imeli velike stroške
"Za načrtovanje in izvedbo ukrepov so bile potrebne organizacijske spremembe procesov, obenem so z zamenjavo voznega parka v skladišču in zagotovitvijo dodatnih električnih paletnih viličarjev v trgovinah nastali visoki stroški," so sporočili iz Lidla. Za vse zaposlene v prodaji in skladišču so zagotovili dodatna izobraževanja za pravilno izvajanje dvigovanja bremen. Ukrepe, ki jih predpisuje pravilnik, so kljub kratkemu roku pravočasno izvedli, so sporočili iz trgovskega podjetja Lidl.
"Ročno premeščanje bremen sploh v dejavnosti, kot je trgovina, ima lahko uničujoče posledice za zdravje delovnih ljudi. Pri tem prevladujejo kostno-mišična obolenja, najpogostejša bolezen v EU, ki izhaja neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu," je povedal minister Luka Mesec.
Iz Hoferja so odgovorili le, da izpolnjujejo vse zakonske obveznosti, tudi nov pravilnik glede ročnega premeščanja bremen. "Vselej se z različnimi ukrepi trudimo našim sodelavkam in sodelavcem zagotavljati varno in zdravo delovno okolje."
Inšpektorji bodo predvsem opozarjali in svetovali
"Ker je od sprejetja do uveljavitve preteklo eno leto, pričakujemo, da so se delodajalci odgovorno lotili usklajevanja pogojev dela z določili novega pravilnika," so odgovorili iz inšpekcije ministrstva za delo. Inšpektorji bodo v okviru načrtovanih inšpekcijskih nadzorov preverjali tudi to, kako delodajalci uresničujejo zahteve novega pravilnika v svojih delovnih procesih.
Inšpektorji bodo predvsem opozarjali in svetovali delodajalcem, izjemoma bi lahko ukrepali tudi strožje, "predvsem v primerih, ko delodajalci ročnega premeščanja bremen niso prepoznali kot tveganja za okvare zdravja delavcev še pred uveljavitvijo novega pravilnika in tudi po objavi le tega niso storili ničesar," so odgovorili iz inšpektorata.
Ročno premeščanje bremen nadomeščati z opremo in pripomočki
Na ministrstvu za delo pravijo, da so prisluhnili pripombam delodajalcev in menijo, da pravilnik delodajalcem ne prinaša dodatnih finančnih ali časovnih obremenitev. "Metoda za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki jo prinaša pravilnik, je zgolj sodoben pripomoček in v ničemer ne omejuje uporabe drugih primerljivih metod, ki so jih delodajalci uporabljali do sedaj."
Sindikati s kampanjo za spremembo pravilnika
Pobudo za spremembo pravilnika so dali sindikati. V kampanji, ki so jo pri ZZZS začeli leta 2021, so navedli nekaj primerov preobremenjenosti delavcev:
- Dnevno se v trgovini proda od 3.500 do 4.500 kilogramov sadja in zelenjave (na primer vreča krompirja tehta 15 kilogramov, karton banan 19 kilogramov). To maso morajo ročno premestiti štirje zaposleni (dva moška in dve ženski) dva do trikrat na dan. "Tedensko torej ročno premestijo skupaj 41.000 kilogramov ali 10.000 kilogramov na enega zaposlenega."
- V trgovini z gradbenim materialom zaposleni ročno na dan premestijo do pet ton cementa, malte, plošč, lepila ... Kadar pripeljejo železo, ga na roke zložijo na police tudi do sedem ton dnevno.
Pravilnik sicer določa, da morajo podjetja ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali. V primerih, ko to ni mogoče, pa pravilnik delodajalcem omogoča sprejem različnih ukrepov, ki so lahko organizacijski, kadrovski in tehnični ter uporabo opreme in takega načina dela, da zmanjšajo nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen.
Pravilnik točkuje delovne procese in zahteva ukrepe
Pravilnik sicer točkuje posamezna dela (dvigovanje, držanje, prenašanje, potiskanje in vlečenje) in bremena glede na čas obremenitve in spol delavca. Ko delavec "zbere" določeno število točk, mora delodajalec sprejeti predpisane ukrepe. Pri visokem tveganju (nad sto točk), mora delodajalec "nemudoma prilagoditi delovno mesto" in izdelati "načrt drugih preventivnih ukrepov za zmanjšanje stopnje obremenitve."
Po mnenju ministra za delo Luke Mesca je bilo sprejetje pravilnika nujno zaradi posledic premeščanja bremen za zdravje delavcev. "Ročno premeščanje bremen sploh v dejavnosti, kot je trgovina, ima lahko uničujoče posledice za zdravje delovnih ljudi. Pri tem prevladujejo kostno-mišična obolenja, najpogostejša bolezen v EU, ki izhaja neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu," je po navedbah ministrstva povedal Mesec. Kostno-mišična obolenja so vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti, ta obolenja pa pogosto vodijo tudi v invalidnosti, navajajo na ministrstvu.