Kako Xijevi čipi ženejo ekonomski in geopolitični vzpon Kitajske

V središču Šanghaja, v muzeju, posvečen prvemu kongresu komunistične partije Kitajske, je povsem na koncu razstave pod portretom predsednika Xi Jinpinga izobešena fotografija čipa kirin 980. Simbola politične in ekonomske moči sodobne Ljudske republike zavzemata častno mesto, primerno njuni vlogi pri preobrazbi obupno revne države v gonilno silo ekonomije 21. stoletja.  

Gre namreč za čip, s katerim je kitajska centralna vlada vešče zasenčila obisk ameriške ministrice za trgovino Gine Raimondo v Pekingu avgusta lani. Medtem ko je članica kabineta ameriškega predsednika Joeja Bidna in kandidatka za podpredsednico ZDA poskušala gostitelje podučiti o tem, kakšne so najnovejše ameriške 'rdeče črte' na področju trgovine z občutljivimi tehnologijami, je Huawei na trg nepričakovano lansiral telefon mate 60 pro.

Napravo, ki je z naprednim 7-nanometrskim čipom proizvajalca SMIC povsem praktično demonstrirala, kako daleč so Kitajci s svojimi namerami o zagotavljanju samozadostnosti na področju naprednih tehnologij. A domači čipi v prihodnje ne bodo poganjali zgolj ekonomski razvoj azijske velikanke, ampak si bo z njimi Xi Jinping skušal zagotoviti tudi nesmrtnost svojega predsedniškega mandata in geopolitični primat.

300 gospodarskih reform

Kitajska zaradi zahodnih izvoznih omejitev ZDA in Evropske unije nima dostopa do najnovejših orodij za izdelavo čipov, kakršni so litografski stroji nizozemskega proizvajalca ASML. Toda napredni čipi, kot je kirin, so nesporen dokaz, da jim je starejšo in manj zapleteno zahodno tehnologijo proizvodnih linij v provinci Guangdong uspelo predelati in nadgraditi z lastnim znanjem.

Avtonomnost na področju sestavljanja čipov in grafičnih procesorjev, tudi tistih, ki poganjajo modele generativne umetne inteligence, je po zadnjem partijskem srečanju na samem vrhu razvojnih in varnostnih prioritet velikanke, navaja Nikkei Asia.

Na nedanvo zaključenem tretjem plenumu 20. sklica centralnega komiteja je namreč vodstvo Komunistične partije Kitajske (KPK) v podkrepitev parole o "nadaljnji celoviti poglobitvi reform za pospešitev kitajske modernizacije" sprejelo 300 gospodarskih reform. A posodobitev ciljev za doseganje samozadostnosti strateško pomembnih področij od čipov do tehnologij zelenega prehoda je skupaj s spodbujanjem potrošnje s prodajo posebnih dolgoročnih obveznic uvrstila med daleč najpomembnejše.

Cilja sta medsebojno povezana, kar potrjujejo neuradne informacije, da bo Kitajska v prihodnjih dneh izdala tretjo tranšo 50-letnih obveznic v višini 35 milijard juanov ali skoraj štirih milijard dolarjev.

Trend stopnjevanja tehnološke revolucije gospodarstva azijske velikanke odražajo tudi izdatki centralne vlade v Pekingu. Ta je v letošnjem letu izdatke za znanstvene in tehnološke raziskave povečala za 10 odstotkov na 370,8 milijarde juanov oziroma 51,5 milijarde dolarjev, kažejo uradni statistični podatki.

Čipi kot obliž na nepremičninske rane

Doseganje samozadostnosti, s katero je tesno povezano vprašanje državne varnosti, pa sodeč po 17 tisoč besed dolgem sklepnem dokumentu tretjega plenuma ni le strateška prioriteta. Člani centralnega komiteja so namreč precej nepričakovano na novo opredelili tudi časovne okvirje izpolnjevanja strategije.   

Avtohtoni razvoj industrije čipov je državna prioriteta najmanj od leta 2014, ko je bila realizirana prva faza črpanja sredstev iz namenskega državnega sklada v vrednosti 139 milijard juanov (19,2 milijarde dolarjev). A doseganje zastavljenih ciljev naj bi se po novem zgodilo še pred iztekom desetletja oziroma leta 2029, ko bo država praznovala 80. obletnico obstoja sodobne republike, navajajo kitajski mediji. Nekateri, kot je South China Morning Post, celo menijo, da bi bil osnovni nivo avtonomije dosegljiv še pred iztekom letošnjega leta, a da je do ustreznega nivoja kvalitete in zanesljivosti še "od pet do deset let".  

Poznavalci urgenco partijskih organov na eni strani pojasnjujejo z naraščajočimi trgovinskimi trenji med ZDA in Kitajsko, a tudi Xijevo namero, da si vladavino podaljša še po izteku tretjega mandata na prihodnjem kongresu leta 2027.

Kitajsko gospodarstvo namreč zaradi uničujoče krize nepremičninskega trga, na katerega je vezanih okoli 70 odstotkov premoženja Kitajcev, burijo duhovi deflacije in okrnjene domače potrošnje. Slednja po podatkih Svetovne banke predstavlja do 54 odstotkov BDP, medtem ko je po drugi plati delež naložb s 43 odstotki BDP presenetljivo visok (svetovno povprečje 25 odstotkov).

Če bi se ekonomska kriza s padcem nepremičninskega trga stopnjevala, bi se Xi na prihodnjem partijskem kongresu znašel v nezavidljivem položaju, saj bi pomanjkanje gospodarskih zgodb o uspehu spodbudilo interne kritike, kar pa bi morebiti spodneslo Xijeve namere po precedenčnem četrtem mandatu na čelu KPK in države.

Partija stavi na Huawei

Konkreten odraz naraščajoče zaskrbljenosti zaradi trgovinskih navskrižij z zahodnimi zavezniki (ZDA in EU sta za razvoj industrije čipov v zadnjih letih namenili 81 milijard dolarjev) pa ni samo junijska 340 milijard juanov oziroma 47,5 milijarde ameriških dolarjev vredna injekcija v Nacionalni investicijski sklad za industrijo integriranih vezij (t.i. veliki sklad za razvoj tehnologije čipov).

Vznik novih livarn za njihovo izdelavo v okolici Shenzena in Šanghaja nazorno odraža novo razvojno strategijo Ljudske republike. Takšen je denimo devet milijard dolarjev vreden obrat SMIC v Šanghaju, poleg katerega v zahodnem okrožju Qingpu po neuradnih informacijah raste 1,6 milijarde dolarjev vredna investicija Huaweija za razvoj integriranih vezij.

Čeprav so nam predstavniki podjetja ob nedavnem obisku razvojnega kampusa Ox Horn v bližnjem Dongguanu hiteli razlagati, da podjetje ni ne izdelovalec čipov niti prejemnik državnih subvencij, poročilo Mercator Insitute navaja, da je podjetje glavno gonilo uresničevanja nacionalne samozadostne strategije čipov.

Na to kaže prav obrat v Qingpuju, ki naj bi bil po navedbah virov kar dvakrat večji od razkošnega kampusa (ta meri 1,4 milijona kvadratnih metrov), ki ga krasijo prepričljive kopije zgradb evropskih mest, zaposloval pa naj bi 35 tisoč ljudi. Velik del teh naj bi predstavljali nekdanji zaposleni v ameriškem tehnološkem gigantu Microsoft, ki zaradi trgovinskih in geopolitični trenj zmanjšuje svojo izpostavljenost na tem vse bolj tveganemu trgu. Znaten del gradbenih investicij naj bi krila državna sredstva, saj naj bi podjetje od leta 2021 prejelo vsaj 215 milijard juanov oziroma 30 milijard dolarjev spodbud, še kažejo podatki inštituta.

Aleš Kovačič Muzje prvega kongresa komunistične partije Kitajske, kjer je pod portretom predsednika Xi Jinpinga izobešena fotografija čipa kirin 980.

Finančna konstrukcija državnega sklada za čipe nadalje razkriva, da so vanj največ prispevale državne banke, kot je Industrijska in komercialna banka Kitajske. Pa tudi kitajsko ministrstvo za finance ter investicijska podjetja v upravljanju lokalnih vlad v Shenzhenu in Pekingu. 

Glavna prejemnika investicij provincialne uprave v provinci Guangdong sta prav Huawei in njegov dobavitelj SMIC, pri čemer je prvi lani za raziskave in razvoj namenil rekordnih 164,7 milijarde juanov (slabih 23 milijard dolarjev), kar predstavlja 23,4 odstotka njegovih skupnih prihodkov. Predstavniki podjetja pojasnjujejo, da v razvojnih oddelkih podjetja dela 114 tisoč ljudi, kar je več kot polovica vseh zaposlenih.

Bloomberg še navaja, da je posebnost že tretjega takšnega sklada ta, da bo zadostoval vsaj za naslednjih deset let, s čimer pa je tehnološka usmeritev republike jasno začrtana.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar