Kako Kitajska svojo prihodnost namesto na opeke stavi na čipe

Da je "obogateti [je] veličastno" ter da bodo "nekateri pač obogateli prej", so bile pred desetletji skoraj krivoverne besede idejnega očeta kitajskega gospodarskega čudeža, takratnega predsednika Ljudske republike Denga Xiaopinga. Toda Kitajska je država polna nasprotij in paradoksov, pri čemer najbolj izstopa prav alkimija socializma in kapitalizma.

Kar je v teoriji delovalo kot olje in voda, se je v nekaj desetletij trajajoči praksi Daljnega vzhoda izkazalo za eksplozivno mešanico olja in ognja. Kitajska centralna vlada si je z visokooktansko mešanico državnih vzpodbud, nizkih stroškov dela, protekcionizma in posnemanja zahodne tehnologije ter znanja vseskozi prizadevala nadoknaditi zaostanek za razvitim Zahodom in vzpostaviti lastno moderno industrijsko bazo.

Štirideset let napredka dokazuje, da se je Dengov preračunljivi pragmatizem izšel v velikem slogu. Kitajski prehod od posnemovalke izdelkov z nizko dodano vrednostjo k proizvajalki tehnološko naprednih proizvodov lucidno povzame nekdanja dopisnica iz Pekinga za časnik Delo Zorana Baković, ko pravi, da so Kitajci "poceni superge in majice zamenjali za e-avtomobile, solarne panele, baterije in čipe". Današnja Kitajska je sodobna industrijska velesila, ki v svetovni gospodarski razvrstitvi zaseda drugo mesto, medtem ko je bila še leta 1997 na nezavidljivem sedmem mestu.

Bloomberg Mercury Centralna vlada poskuša s fiskalnimi posegi stabilizirati pregreti trg nepremičnin, istočasno pa preusmeriti gospodarstvo na razvoj tehnološko naprednih izdelkov in okrepiti notranjo potrošnjo.

 

Produktivne sile nove kakovosti

A razvojni princip se je izpel, kitajsko vodstvo v palači Zhongnanhai pa se sooča s podobno dilemo kot nekoč Deng. Kako navzlic trgovinskim omejitvam in težavam nepremičninskega trga zadržati izjemni razvojni ritem? Pregreti nepremičninski trg, čigar razvoj je centralna vlada v želji po urbanizaciji, odpravi splošne revščine ter povečanju potrošnje vrsto let aktivno spodbujala, od leta 2021 stagnira oziroma celo upada. O tem danes pričajo številne na pol dokončane stolpnice v kitajskih mestih, na katerih so izobešeni orjaški plakati, ki z ugodnimi ponudbami vabijo k nakupu. Medtem ko vlagatelji mrzlično iščejo kupce, poskuša država nepremičnine kot gonilo gospodarske rasti nadomestiti z razvojem tehnologij zelenega prehoda, po katerih povprašuje Zahod.

To pooseblja slogan "produktivne sile nove kakovosti", ki ga je lani septembra v svoj govor nepričakovano vključil predsednik Xi Jinping. Odtlej je posodobitev industrijskega sektorja postala nesporna vladna prednostna naloga, slogan pa prebivalstvo Ljudske republike bodri tudi v vsakdanjem življenju. Danes ga je namreč v takšni ali drugačni obliki mogoče uzreti na slehernem letališču, avtomatiziranem pristanišču, železniški postaji hitrega vlaka ali kakšnem sodobnejšem objektu, ki naj bi odražal dejstvo, da Kitajska svojo prihodnost stavi na izdelke visoke tehnologije.

"Kitajski nepremičninski trg je v skladu z razvojnimi strategijami prešel kar nekaj razvojnih faz. Ena od njih je tudi ta, ki jo omenjate, toda tudi ta je v skladu z nacionalno razvojno strategijo, zato poteka nadzorovano," mi je na vprašanje o tem, kako bo kriza nepremičninskega trga vplivala na uspešnost novega razvojnega modela Kitajske, odgovoril predavatelj mednarodnih odnosov na Univerzi Fudan Zheng Changzhong. "Kitajski razvojni model se zdaj preusmerja na visokokakovostni razvoj s poudarkom na inovacijah in gospodarstvu z dodano vrednostjo, kar kaže na začetek nove razvojne faze države in njenega gospodarstva," še pojasnjuje strokovnjak.

 

Kam postaviti nov hladilnik?

Toda novi gospodarski model ima ključno pomanjkljivost, ki bi lahko iztirila na videz nezadržno drvenje kitajske gospodarske lokomotive. Če je namreč nepremičninski trg poganjalo domače povpraševanje, potem po izdelkih zelenega prehoda povprašujejo predvsem tuji trgi. Toda vzpon Kitajske na Zahodu vzbuja nelagodje, ki se izraža v omejitvah in drakonskih carinah na kitajske izdelke.

Trgi, ki so kisik za kitajsko izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo (delež uvoza v BDP Kitajske je dobrih 43 odstotkov), niso več pripravljeni slepo kupovati kitajskih izdelkov, kar vlado postavlja pred nov izziv. Kako čezmerne proizvodne zmogljivosti preusmeriti na domači trg, kjer kupna moč zaostaja za Zahodom, potrošnik pa je zaradi krize nepremičninskega trga dodatno racionaliziral svojo porabo.

"Prav imate, nekaj pa sem o tem le slišala," mi je o vladnem programu menjave starih avtomobilov za e-vozila in odsluženih gospodinjskih naprav dejala sogovornica v Shenzhenu. Čeprav je predsednik Xi program spodbujanja potrošnje napovedal že pred štirimi meseci, o menjavi 'staro za novo' vsaj med prebivalstvom ni znanega veliko ali pa zanj ni veliko zanimanja. To ne nazadnje odraža tudi komajda zaznavna 0,1-odstotna marčevska inflacija.

"Bolj kot nov hladilnik me zanima, kam naj ga postavim," razmišlja mlajša sogovornica, ki jo, tako kot večino sovrstnikov, skrbi predvsem, kako priti do lastne nepremičnine. Trenutno živi v najemu, za 30 kvadratnih metrov veliko garsonjero pa plačuje okoli 3.100 juanov oziroma 400 evrov najemnine. Sprašuje se, kdaj si bo z mesečno plačo okoli 20 tisoč juanov (2.500 evrov bruto) in 100 oziroma 150 tisoč juani (12.700 do 19 tisoč evrov) za kvadratni meter stanovanjske površine v Pekingu ali Šanghaju lahko kupila lastno nepremičnino. Svoje h krizi dodaja tudi visoka, več kot 20-odstotna, brezposelnost med mladimi, ki stopnjuje občutek brezperspektivnosti in apatičnosti kitajske mladine.

Aleš Kovačič Predavatelj na Univerzi Fudan, Zheng Changzhong meni, da so težave kitajskega nepremičninskega trga prehodne narave in pod nadzorom centralne vlade.

 

Mestne oblasti v Suzhouju v bogati kitajski provinci Jiangsu so sicer napovedale subvencije v vrednosti 100 milijonov juanov (12,7 milijona evrov) za avtomobile in 20 milijonov (2,5 milijona evrov) za belo tehniko oziroma največ 1.500 juanov (dobrih 190 evrov) za posamezen nakup.

Posodobitve poltrajnih dobrin pa ne zajemajo zgolj prebivalstva, saj vlada poskuša k trošenju in modernizaciji spodbuditi tudi industrijo. Agencija Xinhua je pred nedavnim poročala, da naj bi naložbe v posodobitev opreme v ključnih industrijah obsegale 4,9 bilijona juanov (627 milijard evrov). Cilj domačega zelenega obrata je 25-odstotno povečanje naložb v nakupe nove opreme do leta 2027.

Nezadostna domača poraba

Da centralna vlada vendarle ni pozabila na Dengov pragmatizem, kaže nedavna izdaja posebnih dolgoročnih državnih obveznic v vrednosti petih milijard evrov. Letos naj bi tej izdaji sledile še druge v skupni vrednosti 127 milijard evrov. Po izdaji takšnega dolžniškega instrumenta je Peking posegel šele četrtič v zadnjega četrt stoletja, kar priča o tem, da država s sanacijo nasedlega nepremičninskega sektorja misli resno. K temu jo ne nazadnje glasno pozivajo tudi številni tuji vlagatelji, ki sicer prepoznavajo izjemen razvojni potencial novega kitajskega ekonomskega modela, vendar od vlade pričakujejo odločnejše fiskalne ukrepe za sanacijo nepremičninskega mlinskega kamna.

Aleš Kovačič Partijski slogani potnike na postaji hitrega vlaka v Hangzhouju pozivajo k visokokakovostni modernizaciji železniškega omrežja.

Slogani in parole v kitajski politiki resda igrajo ključno vlogo, vendar zgolj njihovo ponavljanje ne bo prineslo želenega preobrata. Domača potrošnja na Kitajskem dosega le 38 odstotkov BDP, medtem ko je denimo v ZDA 68-odstotna. Da je državna pomoč nujna, meni tudi znani ekonomist Paul Krugman, ki je v nedavnem intervjuju za Bloomberg dejal, da kitajski gospodarski model ni vzdržen prav zaradi "izjemno nezadostne" domače porabe in pomanjkanja naložbenih priložnosti. "Peking bi moral spodbuditi domače povpraševanje, ne pa še dodatno spodbujati proizvodnje", je kritično ocenil ekonomist.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar