Zlati časi za hidroelektrarne se nadaljujejo, večji tudi apetiti v NEPN

Po sušnem letu 2022 in hidrološko bogatem letu 2023 se dobri časi za hidroelektrarne nadaljujejo tudi v prvem polletju letos. Polletna hidroproizvodnja je bila za več kot tretjino večja od povprečja primerljivega obdobja zadnjih pet let, sporočajo iz HSE in Gen energije. Hidroenergija je vse bolj pomembna tudi zaradi okoljskih zavez. Kakšni so torej slovenski načrti?

Največ hidroenergije pri nas s hidroelektrarnami na Dravi, Soči in solastniškim deležem v eni hidroelektrarni na spodnji Savi proizvedejo v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki ustvari približno 70 odstotkov vseh obnovljivih virov električne energije (OVE) v državi. Za leto 2022 so dejali, da je bilo to leto eno hidrološko najslabših v zadnjih 30 letih.

Popolnoma drugačna zgodba je bila leto dni kasneje, ko so Slovenijo prizadele avgustovske poplave. Samo avgusta lani je bila v medletni primerjavi proizvodnja električne energije večja za 151 odstotkov.

Tudi v prvi polovici leta je bila proizvodnja električne energije nadpovprečna, in sicer 15 odstotkov nad povprečno proizvodnjo primerljivega obdobja zadnjih pet let. Od tega je bila hidroproizvodnja v skupini HSE 35 odstotkov nad povprečjem primerljivega obdobja zadnjih pet let.

"V juliju je ob daljšem suhem in vročem vremenu začela hidrologija izraziteje upadati, vendar je na porečju reke Drave še vedno nad načrtom," so pojasnili v HSE. Vremenske napovedi za drugo polovico leta so po njihovih besedah še nezanesljive, zato so nezanesljive tudi ocene in pričakovanja glede hidrologije.

Prav tako je bila proizvodnja hidroelektrarn Skupine Gen na reki Savi (družbi SEL in HESS) v prvem polletju 30 odstotkov nad načrti. "V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je bila proizvodnja večja za 23 odstotkov, v primerjavi z izrazito sušnim letom 2022 pa za več kot 130 odstotkov," so sporočili iz Skupine Gen.

Tam menijo, da je z višjimi temperaturami in skromnejšimi padavinami v poletnih mesecih pričakovati upadanje pretokov, kar pomeni tudi upad proizvodnje hidroelektrarn, vendar ne nujno pod načrtovano raven za poletne mesece. "Za daljše obdobje je proizvodnjo težko napovedovati, saj je ta popolnoma odvisna od pretokov reke Save, ki je izrazito hudourniška reka. To pomeni, da je njena vodnatost močno odvisna od padavin, ki jih dolgoročno ni mogoče zanesljivo napovedovati," pravijo.

Lani zaradi hidroloških razmer poskočil delež OVE

Delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge obnovljive vire (OVE) se iz leta v leto spreminja glede na hidrološke in druge razmere. Lani je predvsem zaradi zelo dobrih hidroloških razmer delež obnovljivih virov obsegal 40,3 odstotka vse proizvedene in v elektroenergetski sistem prevzete električne energije v Sloveniji, kar je 9,4 odstotne točke več kot leto prej.

Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale 22,1 odstotka, kar je 3,4 odstotne točke manj kot v letu 2022, NEK pa 37,6 odstotka vse proizvedene električne energije, kar vključuje tudi 50-odstotni delež, ki na podlagi meddržavnega sporazuma pripada Hrvaški.

Kljub temu je glavnina električne energije iz OVE proizvedena v hidroelektrarnah, ki pa je, tako kot proizvodnja v sončnih elektrarnah, podvržena vremenskim dejavnikom in lahko kljub nespremenjeni proizvodni zmogljivosti med leti izrazito niha.

NEPN predvideva povečanje hidroenergije

Dopolnjeni osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki skladno s cilji EU določa cilje Slovenije do leta 2030, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predstavilo junija.

Javna obravnava predloga dopolnjenega osnutka posodobljenega NEPN se je končala na začetku julija, končno različico načrta bo vlada predvidoma potrjevala konec poletja. NEPN med drugim poudarja tudi vlogo velikih hidroelektrarn, ki bi predvsem v zimskem času omogočale zanesljivejšo oskrbo z energijo.

Kot je zapisano NEPN, morajo biti hidroelektrarne načrtovane s posodobljenimi projekcijami pretokov, tako za zagotavljanje poplavne varnosti kot tudi za samo pričakovano proizvodnjo. Ta je odvisna od hidroloških razmer, ki so vedno bolj nepredvidljive.

"V povprečju se za Slovenijo pričakuje več padavin in višji pretoki predvsem v zimskih mesecih. Poletni pretoki pa bodo po vseh predvidevanjih manjši, še posebno pretoki Drave zaradi zmanjševanja ledenikov v avstrijskih Alpah," so zapisali v NEPN.

V vseh obdobjih pa bodo pretoki bolj nepredvidljivi. Kot opozarjajo, lahko suše kritično zmanjšajo proizvodnjo elektrike, ne samo iz hidroelektrarn, ampak tudi iz drugih večjih proizvodnih objektov, ki se zanašajo na zadostne količine vode za hlajenje.

"Gradnja velikih hidroelektrarn do leta 2030 s pogledom do leta 2040 Sloveniji omogoča zagotovo hitrejše zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, manjšo uvozno odvisnost od fosilnih goriv in električne energije, manjše potrebe po zemeljskem plinu, gradnjo dodatne črpalne hidroelektrarne in manjše potrebe po baterijskih hranilnikih," je na javni predstavitvi posodobljenega NEPN povedal minister Bojan Kumer.

Po scenariju z obstoječimi ukrepi NEPN 2024 predvidevajo, da se proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn zmanjša s 4.063 gigavatnih ur (leta 2020) na 4.020 gigavatnih ur. Po scenariju z dodatnimi ukrepi NEPN 2024 predvideva povečanje proizvodnje elektrike iz hidroelektrarn do leta 2030 na 4.292 gigavatnih ur.

V začetku maja trošili samo energijo iz obnovljivih virov energije

V prvih treh dneh letošnjega maja smo samo z električno energijo, proizvedeno iz OVE, pokrili večino porabe električne energije v Sloveniji, medtem ko je bilo 4. maja 2024 proizvedeno celo več električne energije iz OVE, kot je bilo porabljene na dnevni ravni.

Prvega in drugega maja pa je bila proizvodnja električne energije v Sloveniji skoraj v celoti proizvedena iz obnovljivih virov energije, saj v obratovanju nista bila tako Nuklearna elektrarna Krško (NEK) zaradi rednega remonta kot tudi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) zaradi rednih vzdrževalnih del.

Na urni ravni sicer velja, da v določenih urah Slovenija električno energijo izvaža, ker takrat več proizvaja, kot porablja, medtem ko v drugih urah uvažamo del električne energije, ker je poraba večja od lastne proizvodnje. Za povečanje samozadostnosti tudi v teh urah je smiselna večja integracija naprav in sistemov za shranjevanje energije, pri čemer so na prvem mestu črpalne hidroelektrarne in tudi večji, sistemski baterijski hranilniki z dovoljšno močjo in kapaciteto shranjevanja električne energije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar