Moker avgust voda na mlin slovenskim hidroelektrarnam

Velika količina padavin, ki je padla nad Slovenijo v zadnjem mesecu in pol, je pozitivno vplivala na proizvodnjo v hidroelektrarnah. Prav količina padavin je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na proizvodnjo. V porečjih, ki so odvisna od taljenja snega, pa k obsegu proizvodnje prispeva še višina temperature, od katere je odvisna hitrost taljenja.

"Proizvodnja električne energije hidroelektrarn v Sloveniji, priključenih na prenosno omrežje, je bila v zadnjem obdobju zaradi izredno ugodne hidrologije v primerjavi s preteklimi leti občutno večja. Hidroelektrarne so avgusta tako proizvedle 500,71 gigavatne ure energije," so za Bloomberg Adria pojasnili v Elesu. Tako je bila proizvodnja avgusta 2023 v primerjavi z avgustom 2022 večja kar za 169 odstotkov, v primerjavi z avgustom 2021 pa za 33 odstotkov.

Razmere so ugodne tudi v septembru, saj je bila proizvodnja od 1. do 11. septembra glede na enako obdobje leta 2022 večja za 103 odstotke, medtem ko je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 večja za 80 odstotkov.

Doslej boljši rezultati kot lani

Največ hidroenergije v Sloveniji s hidroelektrarnami na Dravi, Soči in solastniškim deležem v eni na spodnji Savi proizvedejo v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki ustvari okoli 70 odstotkov vseh obnovljivih virov električne energije v državi. Tam so nam pojasnili, da je bila proizvodnja od januarja do avgusta glede na enako obdobje lani večja za 61 odstotkov. Če gledamo podatke samo za avgust, pa je bila ta mesec v medletni primerjavi proizvodnja električne energije večja za 151 odstotkov.

Proizvodnja hidroelektrarn v skupini HSE od januarja do avgusta 2023 je od povprečja v zadnjih osmih letih večja za sedem odstotkov, avgusta 2023 pa za 41 odstotkov.

Trendi so bili še v začetku leta precej drugačni, smo poročali. Do 27. februarja je bila skupna hidroproizvodnja skupine Holding Slovenske elektrarne, ki v Sloveniji upravlja 22 hidroelektrarn, manjša od povprečja preteklih let. Od petletnega povprečja je bila manjša za 12 odstotkov. Najbolj je od dolgoletnega povprečja odstopala proizvodnja v hidroelektrarnah na Dravi, kjer se je v prvih dveh mesecih leta v primerjavi s petletnim povprečjem zmanjšala za 21 odstotkov.

Lani slabo leto za hidroelektrarne v Evropi

Suša leta 2022, o kateri so poročali kot o najhujši v Evropi v 500 letih, je prizadela veliko držav po vsej Evropi in škodovala kmetijstvu, proizvodnji hidroenergije in celo povzročila pritisk na hladilne sisteme jedrskih elektrarn zaradi nezadostne razpoložljivosti vode. Proizvodnja hidroenergije v EU se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za skoraj 19 odstotkov, kar je največji padec v zadnjih 30 letih.

Da je bilo lansko leto eno hidrološko najslabših v zadnjih 30 letih, so spomladi poudarili tudi v HSE. "Hidrologijo za to obdobje smo pravilno napovedali in upoštevali pri izdelavi načrtov; izravnalni ukrepi tako niso bili potrebni," so vpliv slabših hidroloških razmer na poslovanje takrat pojasnili na HSE.

 

Bloomberg

Razmere po svetu pa niso bile tako slabe. Mednarodna agencija za energijo (IEA) v svojem poročilu ocenjuje, da se je kljub manjši proizvodnji hidorenergije v številnih regijah zaradi suše lani svetovna proizvodnja okrepila za 7,8 odstotka, kar je bila najvišja stopnja rasti v zadnjih 30 letih.

Za letos so napovedali nekoliko manjšo, sedemodstotno rast, saj v nekaterih regijah suša zmanjšuje proizvodnjo. V prvi polovici leta 2023 se je v Evropski uniji proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn znova povečala, in sicer za 10 odstotkov, saj so se sušne razmere umirile, še kaže poročilo IEA.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar