E-pismo: Res potrebujemo električni mrk?

Vsi bi bili zeleni in uporabljali zeleno energijo, a ne na lastnem dvorišču. Na strehi pač. Tako lahko opišemo odnos večine Slovencev do obnovljivih virov energije (OVE), ki niso samo trendy, ampak vse bolj postajajo del vsakdana. Ker k večji proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov energije stremi vsa Evropa, moramo temu slediti tudi pri nas. Težava pa je, da zaostajamo, ne dosegamo evropskih ciljev in zato plačujemo visoke kazni.

V prvotnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN) bi morali delež OVE do 2030 zvišati na 27 odstotkov. Lani je bil slabih 23 odstotkov v končni rabi, za kar smo bili znova kaznovani. "Smo med državami, ki bodo morale res nekaj narediti. NEPN je v fazi posodobitve. Glede OVE še ni končne ciljne številke, se pa pogovarjamo o deležu v razponu med 30 in 35 odstotkov," je na dogodku Energetika in okolje povedal Tomislav Tkalec z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Navadno se vse začne in konča pri denarju – a ne v tem primeru. Interes vlagateljev je velik, na voljo so tudi razmeroma velike spodbude, projekti pa se zavlečejo zaradi počasnega umeščanja v prostor in nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Ravno te dni se govori o nezadovoljstvu prebivalcev Dekanov glede postavitve sončne elektrarne na devet hektarjev veliki deponiji.

Še huje je z vetrnicami. Kazalo je, da bomo tudi pri nas vendarle dobili pravo vetrno polje, a se postavitev vse bolj odmika. Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec marca zavrnilo vlogo za gradbeno dovoljenje za 35 vetrnih elektrarn na Pohorju, vlogo za še 21 dodatnih na Rogli pa je vlagatelj umaknil sam. Razlog? Nasprotovanje lokalnih veljakov. 

Države članice EU so leta 2023 zgradile rekordnih 17 gigavate (GW) elektrarn na vetrno energijo, vetrna energija zdaj pomeni 19 odstotkov proizvodnje električne energije v EU. Pa pri nas? Čričri ...

Nov zakon o umeščanju elektrarn v prostor je prinesel določene spremembe, med drugim iz postopkov odločanja do neke mere izriva lokalno skupnost. Za zdaj pa želenih učinkov v praksi (še) ni. Morda bi občine lahko prepričalo enkratno nadomestilo za postavitev vetrnih elektrarn, ki se izplača po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, vezano pa je na inštalirano moč naprave. To znaša 200 tisoč evrov na megavat inštalirane moči proizvodne naprave, pri čemer pa se bodo nadomestila podeljevala za večje vetrne proizvodne naprave. 

Sicer pa bi za streznitev vročih glav morda potrebovali električni mrk. "Ko sem bil na Nizozemskem, je ravno med vožnjo s tramvajem prišlo do električnega izpada. Takrat se je ravno mračilo. To je bilo dobro opozorilo, da ljudje začnejo razmišljati, da elektrika ni samoumevna v vsakem trenutku dneva," je med drugim na zgoraj omenjenem dogodku povedal Marko Topič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je tudi ustanovitelj in predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko. 

Ob tem pa so – morda malce paradoksalno – Slovenci lani planili na sončne elektrarne. Brez kombinacije baterijskega hranilnika bodo te sicer neuporabne za preprečevanje električnih mrkov, prav tako pa bodo povečevale verjetnost pojava negativnih cen elektrike.

Minulo nedeljo je pri nas prvič letos prišlo do negativnih cen, to pa bi se utegnilo ponoviti tudi ta konec tedna. Ravno negativne cene elektrike so tista mina, ki številne odvrača od električne samooskrbnosti. Z uvedbo novega obračuna omrežnine bo tako za vse, ki bodo za soglasje za priklop naprave zaprosili letos, pogled v nebo in prilagajanje proizvodnje potrošnji nujno zlo. Brez baterijskega hranilnika pa bodo začasni izklopi teh naprav edina rešitev za preprečevanje višjih stroškov in ustvarjanje prihrankov.

Tako kot je za to minuli konec tedna poskrbel eden večjih lastnikov solarnih panelov. A ob pogostejših izklopih izgubljajo smisel tudi same sončne celice.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar