.webp){kind=icon}
Glede na objavljeno uredbo, ki je tudi v javni razpravi, bodo občine upravičene do enkratnega nadomestila za priključevanje vetrnih proizvodnih naprav. Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije namreč predpisuje, da lahko vlada za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav določi enkratno nadomestilo za občino, v kateri je postavljena vetrna proizvodna naprava.
Enkratno nadomestilo se občini izplača po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, vezano pa je na inštalirano moč naprave. To znaša 200 tisoč evrov na megavat inštalirane moči proizvodne naprave, pri čemer pa se bodo nadomestila podeljevala za večje vetrne proizvodne naprave. Če bo imela vetrna proizvodna naprava moč manjšo od enega megavata, pa nadomestila ne bo.
Pri tem omenimo, da nove vetrnice dosegajo tudi do pet megavatov inštalirane moči, starejše pa nekje od enega do treh megavatov. Za eno postavljeno vetrnico bi tako občina lahko prejela milijon evrov visoko nadomestilo. Uredba ob tem tudi določa, da mora biti pred izplačilom proizvodna naprava izgrajena in priključena v omrežje.
Preberi še
Domačini: Vetrne elektrarne so katastrofa za Pohorje
Menijo, da Pohorje kot eno najbolje ohranjenih naravnih območij v Sloveniji ni primerno za postavitev vetrnic.
25.04.2023
Vetrnice: To so lokacije v Sloveniji, kjer bi gradili investitorji
Za polja vetrnih elektrarn z močjo več kot deset megavatov je treba sprejeti državni prostorski načrt.
14.04.2023
Slovenski Interenergo na Hrvaškem gradi novo sončno elektrarno
Sončna elektrarna Bukovica ima konično moč 6,25 megavata.
18.10.2023
Ker gre v primeru vetrnih proizvodnih naprav lahko tudi za vetrna polja, sestavljena iz več ločenih vetrnic, obstaja verjetnost, da v okviru ene proizvodne naprave posamezne vetrnice stojijo na območjih dveh ali več občin. V tem primeru so vse občine, na območjih katerih stojijo vetrnice, upravičene do nadomestila, ki se odmeri v sorazmernem deležu glede na inštalirano moč posameznih vetrnic, so navedli v uredbi, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Uredba poleg predpisane višine nadomestila določa tudi, kako poteka plačevanje nadomestila ter namene, za katere občina lahko porabi sredstva. Nadomestilo se tako porabi za ukrepe, s katerimi se izboljšajo življenjski pogoji lokalnega prebivalstva, ki spada v vplivno območje proizvodnih naprav na veter.
Do sedaj projekt vetrnice pri nas neuspešen
Da se pri nas vetrnic branimo kot hudič križa, je znano že vrsto let. Na področju Slovenije tako stojita zgolj dve. To bi se lahko spremenilo, saj je podjetje Energija na veter načrtovalo gradnjo 35 vetrnic na območju Treh kraljev in Areha ter 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle.
Projekt pa so ustavile prav občine. Župani štirih občin pod tistim delom Pohorja, ki naj bi ga po njihovem najbolj prizadela gradnja 56 vetrnih elektrarn, torej Slovenske Bistrice, Ruš, Zreč in Oplotnice, so skupaj s civilnimi iniciativami, predstavniki turizma in okoljskimi organizacijami izrekli odločen ne načrtovanemu posegu v naravo, je poročal STA.
Bloomberg Mercury
O nasprotovanju prebivalstva postavitvi vetrnih elektrarn se je opredelil tudi minister Bojan Kumer. Kot je septembra povedal za STA, se trudijo s promocijo in spodbujevalnimi mehanizmi. "Vetrnih elektrarn ne moremo graditi tam, kjer ni vetra ... Slovenija je sicer ustrezno prevetrena, vetrni potencial je ogromen ... Če zagotovimo ohranjanje biodiverzitete in naravnih danosti, kot kažejo dobre prakse po Evropi, lahko zgradimo tudi zadosti vetrnih elektrarn," je dejal minister.
Interes investitorjev za vetrne elektrarne obstaja, pravi in ocenjuje, da bi bilo dobro, če bi se za tovrstne investicije odločila državna podjetja, saj da bi bilo to, da za investicijo stoji država, dober signal lokalnemu prebivalstvu, "da se ne zgodi efekt Pohorja".
