Razpis za subvencioniranje sončnih elektrarn, ki so ga z Eko sklada prenesli na družbo Borzen, bo predvidoma objavljen konec tega meseca.
"Trenutno še niso znani vsi pogoji razpisa, bodo pa v vseh pomembnih pogledih primerljivi z dosedanjimi razpisi. Okvirna vrednost razpisa bo 14 milijonov evrov," pojasnjujejo na Borzenu, ki opravlja javno službo operaterja trga z elektriko in gospodarsko javno službo dejavnosti centra za podpore. Dodajajo, bo del sredstev, kakšnega v Borzenu še ne razkrivajo, namenjen tudi hranilnikom električne energije s kombinacijo sončne elektrarne.
Večina financira manjšino
Do subvencij je kritičen profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Maks Tajnikar. Prepričan je, da je tovrstna tehnologija fotovoltaike zastarela, poleg tega pa obnovljivi viri sonca zaradi spremenljive narave ne morejo postati prevladujoči in edini način zagotavljanja potrebne električne energije. "Menim, da tovrsten prehod na zeleno energijo ni prava pot. Tudi z vidika pomoči države, ki kar naprej nekaj subvencionira, vse pa pravzaprav plačujemo davkoplačevalci. In to na način, da večina financira manjšino. Po mojem prepričanju je ta prehod na zeleno energijo ukradel posel," je jasen Tajnikar. "Služijo proizvajalci, največ pa trgovci, preostali pa od tega nimamo nič," pravi.
Preberi še
Kar 90-odstotni upad vlog za postavitev sončnih elektrarn. Prihaja novi net metering?
Po preteku sistema neto meritev povpraševanja po sončnih elektrarnah letos skorajda ni več.
15.02.2024
Veličastnih sedem v sedmih nebesih ‒ se napihuje borzni balon?
Strokovnjake smo vprašali, na kateri točki borznega balona smo z rastjo delnic tehnoloških podjetij.
01.03.2024
Marca na dražbah: Stanovanja v Ljubljani, zemljišča na Obali ...
Kaj vse bo na dražbah naprodaj marca?
01.03.2024
Elektrika: Cena na borzi pada, položnice še vedno visoke. Zakaj?
Cena električne energije na borzi pada in je že na občutno nižjih ravneh kot pred rusko invazijo na Ukrajino, ko se je močno podražila. A cene elektrike za gospodinjstva so od teh še vedno bistveno višje.
27.02.2024
Ni zastonj kosila
Podobno meni tudi ekonomist Matej Lahovnik. "Po moji oceni smo v zadnjih 15 letih namenili več kot milijardo za različne subvencije obnovljivih virov. Izplen pa je bil v energetskem smislu izjemno majhen," pravi Lahovnik. Poudarja, da pri nas velja prepričanje, da so subvencije nekaj dobrega, a opozarja, da ni zastonj kosila. "Vsi pozabljajo oziroma ne razumejo, da te subvencije polnijo sami z visokimi dajatvami, ki se odražajo v višjih končnih cenah energentov. Temu država pravi zeleni prehod. V določeni meri je zagotovo koristno za okolje, je pa zelo neprijazno do prebivalcev, ki vse to preplačamo."
Kot še pojasnjuje Lahovnik, vlada načrtuje, da bo iz podnebnega sklada do leta 2026 vložila okoli 850 milijonov evrov za različne podpore sheme, od fotovoltaike, biomase do drugih. "Ampak teh 850 milijonov bomo zbrali mi, davkoplačevalci, z različnimi davki, od kuponov za izpuste ogljikovega dioksida do raznih drugih ekoloških dajatev. To pa nam seveda draži življenje."
Zakaj nove subvencije, če povpraševanje po sončnih elektrarnah upada?
Z novim letom se je spremenil obračun za sočne elektrarne. Za obstoječe lastnike sončnih elektrarn oziroma tiste, ki sončne elektrarne še niso postavili, pridobili pa so soglasje, velja sistem net meteringa še naprej. Obračun distributer električnega omrežja opravi enkrat na leto, in če odjemalec v omrežje odda manj električne energije, kot je porabi, mu zaračuna le razliko. Če je oddal več energije, ne plača nič.
Spreminja pa se za tiste, ki bodo soglasje elektrodistributerja pridobili po 1. januarju 2024. Obračun bo vsak mesec, zaradi tega pa je, kot smo že pisali, močno upadlo povpraševanje po sončnih elektrarnah.
In zakaj kljub temu nove subvencije. V Borzenu odgovarjajo: "V svetu je še vedno trend padanja cen fotonapetostnih modulov, kar govori, da je povpraševanje v vzponu. Eden od ključnih izzivov držav članic EU je, da na te turbolentnosti trga odgovori, če želi omogočiti zeleni prehod, posledično pa se pričakuje še kar nekaj let zelo aktivna politika subvencioniranja tovrstnih projektov v EU in Sloveniji."
Ponudniki sončnih elektrarn, s katerimi smo se pogovarjali, sicer menijo, da je upad povpraševanja posledica tega, da je večina, ki je razmišljala o nakupu sončne elektrarne, svojo vlogo oddala do konca lanskega leta. Zanimanje zanje se bo spet povečalo, ko bo znan nov znesek subvencij in od produktov obračuna, ki so jih oziroma jih bodo ponudniki še pripravili. Gre predvsem za to, kako, kdaj in ali sploh bodo lahko lastniki sončnih elektrarn lahko uporabljali presežke ustvarjene elektrike v posameznih mesecih.
Hranilniki nujni za lastnike sončnih elektrarn, ki bodo soglasje šele dobili
Tokratni marčevski razpis za subvencije bo, kot smo že omenili, vseboval tudi hranilnike. Zakaj? "Sončna elektrarna ne deluje ponoči in slabo pozimi. Tudi oblaki pomenijo precejšnje nihaje poleti. Tako je po stari shemi net meteringa omrežje pomenilo virtualni hranilnik za te samooskrbne elektrarne in te anomalije v proizvodnji pokrivalo. Z novim načinom obračunavanja je smiselno, da sončne elektrarne dobijo hranilnik in s tem vsaj v določeni meri razbremenijo električno omrežje," pojasnjujejo v Borzenu.
Tisti, ki smo financirali zeleni prehod, bomo kaznovani
Kot je znano, se z letošnjim julijem spreminja tudi način obračuna omrežnine, ki bo večino gospodinjstev 'prisilil' v bolj racionalno uporabo elektrike. V novem sistemu je predvidenih več blokov, v katerih se bodo tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo razlikovale glede na obremenitev omrežja. Tako bodo cene, ko bo omrežje najbolj obremenjeno, najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje. Ta novi obračun omrežnine bo prizadel tudi lastnike sočnih elektrarn.
"S 25-amperskimi varovalkami smo prej iz omrežja lahko vzeli 11 kilovatov in plačevali okoli 7 evrov na mesec. Z novim sistemom, če vzamemo enako količino energije v najdražjem časovnem bloku, se strošek močno poveča. Lahko celo naraste na 60 evrov," pojasnjuje direktor podjetja SunContract Gregor Novak.
Pravi, da je edina možnost, da se lastniki sočnih elektrarn izognejo takšnim podražitvam, da čez dan ne porabljajo elektrike iz omrežja. "S tem bi se strošek povečal morda le za 50 do 100 odstotkov. Z novim načinom obračuna omrežnine smo tisti, ki smo več vložili v zeleni prehod in smo večji porabniki, nenamerno najbolj kaznovani s tem novim sistemom," je kritičen Novak, ki sicer poudarja, da so hranilniki koristni za vse lastnike sočnih elektrarn.
"Z dodajanjem baterije se stroški zaradi nove omrežnine lahko zmanjšajo, saj baterija razbremeni omrežje. Tako se ne plačuje več za priključno moč po novem omrežninskem aktu," pove Novak. Doda, da je hranilnik koristen tudi ob kratkotrajnih izpadih električne energije, saj domači sistem še vedno deluje.