Delavec je ves čas na bolniški negi otroka. Kaj lahko stori delodajalec

Bolniška odsotnost oziroma bolniški stalež je ena pomembnejših pravic delovnega prava, ki zagotavlja zaščito zaposlenim ob bolezni ali nezmožnosti za delo. Je odraz socialne države in ustreznega spoštovanja civilizacijskih norm v vsaki napredni družbi.

Vendar se institut bolniške odsotnosti lahko tudi zlorablja, kar za delodajalca ne pomeni le finančnega bremena, ampak se lahko znajde tudi v položaju, ko ne more več računati na delavca, ki ga je zaposlil, zaradi česar tega trpi celoten delovni proces. Niso redki primeri, ko je delavec na dolgotrajni bolniški odsotnosti zaradi nege otroka.   

5 primerov zlorab bolniške odsotnosti

Poiskli smo primere zlorab bolniške odsotnosti zaradi nege otroka v praksi:

‒  pretiravanje glede resnosti zdravstvenega stanja otroka za pridobitev bolniške odsotnosti, ko ta dejansko ni potrebna

‒ izkoriščanje bolniške odsotnosti za opravljanje drugih dejavnosti, ki niso povezane z okrevanjem ali nego otroka, kot so potovanja, dopusti ali delo na drugem delovnem mestu

‒ delavec lahko lažno trdi, da je otrok bolan, da bi upravičil svojo odsotnost in prejel plačano bolniško odsotnost

‒ delavec lahko izrablja dolgotrajno bolniško odsotnost zaradi nege otroka kot način za izogibanje delu ali izkoriščanje sistema socialne varnosti

‒ delavec lahko ponareja zdravniška potrdila ali druge dokumente, ki potrjujejo bolniško odsotnost zaradi nege otroka

Dobra novica je, da lahko delodajalec ob sumu zlorabe bolniške odsotnosti ustrezno ukrepa tako, da preveri zakonitost in verodostojnost takšne bolniške odsotnosti.

Tako lahko denimo zahteva predložitev ustrezne dokumentacije, kot je zdravniško potrdilo za nego otroka. Če dvomi o upravičenosti odsotnosti ali obstaja sum zlorabe, lahko delodajalec delavcu pisno naloži predložitev dodatne dokumentacije ali opravi nadzor s pomočjo zdravstvenega inšpektorata. Vendar je treba pri takšnih ukrepih spoštovati tudi pravice delavca, vključno z zaščito njegovih osebnih podatkov in pravico do zasebnosti. Zato je izjemnega pomena, da se ta nadzor izvede uravnoteženo. 

Delodajalec namreč ne sme nedopustno posegati v zasebnost delavca ali ga obravnavati na diskriminatoren način. To pomeni, da mora pri nadzoru delovati strogo po zakonu in pri tem upoštevati načelo sorazmernosti ter obenem spoštovati osebnost delavca.

Kako lahko delodajalec ukrepa?

Če se pojavijo sumi zlorabe bolniške odsotnosti, ima delodajalec na voljo ukrepe, ki vključujejo: 

1. Preverjanje zdravstvene dokumentacije: delodajalec lahko zahteva kopije zdravniških potrdil ali drugih dokumentov, ki potrjujejo bolniško odsotnost zaradi nege otroka, ter jih preveri glede morebitnih nepravilnosti ali neustreznosti.

2. Pogovor z delavcem: delodajalec lahko opravi pogovor z delavcem glede njegove bolniške odsotnosti zaradi nege otroka, da preveri razloge za odsotnost in pojasni pričakovanja glede nadaljnjega dela.

3. Sodelovanje z zdravstvenimi institucijami: delodajalec lahko sodeluje z zdravstvenimi institucijami, da preveri pristnost zdravniških potrdil ali pridobi dodatne informacije o zdravstvenem stanju otroka.

4. Uvedba notranjih pravil in postopkov: delodajalec lahko uvede strožje notranje pravilnike in postopke za upravljanje bolniške odsotnosti zaradi nege otroka ter določi sankcije za kršitelje.

5. Spremljanje odsotnosti: delodajalec lahko natančno spremlja odsotnost delavca in preveri, ali so vzorci odsotnosti nenavadni ali se pojavljajo nenavadno pogosto.

Depositphotos

 

To vključuje tudi možnost detektivskega nadzora. Pravna podlaga za detektivski nadzor nad zlorabami bolniške odsotnosti je sicer zakon o detektivski dejavnosti. Ta določa, da lahko detektiv med drugim pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Prednost detektivskega nadzora je med drugim tudi v tem, da so ugotovljena dejstva in okoliščine, dokumentirana v skladu s pravili detektivske stroke, lahko dokaz v sodnem postopku, ki temelji na zakonito opravljenih postopkih pridobivanja informacij.

Izjemnega pomena pa je, da detektiv pri tem ravna zakonito, pri čemer mora biti še posebno pozoren na to, da pri tem ne krši zasebnosti nadzorovane osebe, saj lahko v tem primeru zagreši celo kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar