Zgodbe tedna: Ljudske obveznice - uspeh ali neuspeh?

Izbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.

Ljudske obveznice: dober rezultat ali nezaupnica vladi?

Minuli petek se je iztekel rok za vpis obveznic, namenjenih državljanom, v vrednosti 250 milijonov evrov. Pristojni minister za finance Klemen Boštjančič je na ponedeljkovi tiskovni konferenci izkupiček enega pomembnejših vladnih projektov na področju fiskalne politike označil za uspeh.

Preverili smo, kaj o končnem izkupičku prve izdaje ljudskih obveznic menijo ekonomisti.

"Ne vem sicer, zakaj je bil odziv vlagateljev tako majhen," izkazano zanimanje ocenjuje ekonomist in nekdanji minister brez listnice Jože P. Damijan. Med možnimi razlogi našteva nizko "finančno pismenost, slabe izkušnje nekaterih dobro poučenih vlagateljev z obveznicami bank, relativno nizka obrestna mera glede na inflacijo in negotovost glede prihodnje inflacije".

O uspešnosti prodaje ljudskih obveznic, doseženih ciljih in kritikah smo govorili tudi z direktorjem direktorata za zakladništvo, ki deluje v okviru ministrstva za finance, Marjanom Divjakom. "Rad bi povedal, da je bila obveznica izdana v skladu s strateškimi cilji upravljanja dolga v Sloveniji. Izdaja obveznice v zelo visokem znesku s kratko ročnostjo pri visoki obrestni meri bi lahko pomenila neskladje z nekaterimi strateškimi cilji in dolgom v Sloveniji," je med drugim dejal Divjak.

Intervju si lahko ogledate tukaj.

STA

 

Kdo iz državnega vrha je sploh kupil ljudsko obveznico?

Po navedbah ministra je obveznico vpisalo 9.427 državljanov. A med njimi ni bilo premiera Roberta Goloba, ki je sicer za medije sprva dejal, da bo izdajo podprl z nakupom, kasneje pa so nam v pojasnilu iz njegovega kabineta odgovorili, da za to ni našel časa.

Kdo iz vladne ekipe se je odločil, da bi z nakupom vsaj simbolično podprl prelomni projekt vlade na področju fiskalne politike in finančnega opismenjevanja?

Komunikološka stroka: Za neuspeh projektov vlade niso ‘krivi’ mediji

Dan pred iztekom roka za vpis 250 milijonov evrov ljudskih obveznic je pristojni minister za finance Klemen Boštjančič na svojem profilu na družbenem omrežju LinkedIn vznejevoljeno zapisal, da "nekateri mediji" po izdaji obveznic "z veliko mero kritik" spremljajo prvo izdajo ljudskih obveznic v zgodovini države.

Glede na to, da je minister s svojim negodovanjem prej kot na neustreznost medijskega poročanja prikazal zgrešen pogled na vlogo medijev, smo za mnenje o načinu in primernosti tovrstne komunikacije povprašali stroko.

Kaj o vladni komunikaciji pravi stroka?

Zakulisje prodaje ljudskih obveznic: 'Mama želela kupiti obveznico, prodali so ji še sklade'

"Mamo sem samo poslal po ljudske obveznice in seveda so jo prepričali, da je dala tri četrtine denarja v obveznico in eno četrtino v njihov sklad. Mama ne razume točno, za kaj gre, ampak so jo pač z nekimi odstotki prepričali, da je njihov sklad boljši. Zdaj je izpostavljena tveganju," pa je zapisal bralec Bloomberg Adria, ki je želel ostati anonimen.

Preverili smo, kaj se je pravzaprav dogajalo v zakulisju prodaje ljudske obveznice.

Depositphotos

 

Nepremičnine: Tudi v Mariboru visoko ceno kroji premajhna ponudba

Pogledali smo tudi na mariborski nepremičninski trg. Promet z nepremičninami v drugem največjem slovenskem mestu v zadnjih dveh letih vztrajno pada. Če so nepremičninski posredniki še v prvem četrtletju leta 2022 prodali več kot 300 stanovanj, se je ta številka v zadnjem kvartalu lanskega leta spustila pod 150. Na drugi strani pa so cene zdaj na rekordnih vrednostih. Cena za kvadratni meter se je približala 2.200 evrom za kvadratni meter.

Kaj je razlog za visoko ceno?

nepremicnine.net

 

Kdo najema luksuzne nepremičnine v Ljubljani?

V zadnjem obdobju je bilo v prestolnici zgrajenih več nadstandardnih oziroma luksuznih stanovanj, katerih cena je močno presegala šest tisočakov za kvadratni meter. V nekaterih novogradnjah, med katere spadata soseski v središču Ljubljane Schellenburg in Šumi, pa stanovanja stanejo krepko nad to ceno, okoli 10 tisočakov za kvadratni meter. Večina teh je že prodanih, na prodaj so le še tista, za katera je treba odšteti vsaj 800 tisoč evrov.

Z dobički s kriptotrga kupujejo nepremičnine na Obali

Trg nepremičnin na slovenski obali deli isto usodo kot ljubljanski. Ponudba je premajhna, cene pa na rekordih. Na trenutno stanje pa vplivata vsaj dva dejavnika: visoke obrestne mere in kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom.

Kvadratni meter nepremičnin na slovenski obali se giblje okoli 4.400 evrov. Transakcij je malo, a manjše povpraševanje cen ni znižalo. Še več, manjša stanovanja, kot so garsonjere in enosobna stanovanja, so še veliko dražja.

Kakšne so cene nepremičnin na obali?

V lovu za stanovanjem do 100 tisoč evrov

Nakup ugodnega stanovanja je v zadnjih letih postal misija nemogoče. To ne velja več le za Ljubljano in Obalo, cenovno ugodna stanovanja je težko najti tudi v manjših mestih. Nepremičnine za manj kot 100 tisoč evrov postajajo redkost.

Pogledali smo, kakšno stanovanje je trenutno mogoče kupiti na dražbah za 100 tisoč evrov ali manj. Našli smo jih v Bohinjski Bistrici, Ljubljani, Mariboru, Celju ter v manjših mestih.

Kakšno stanovanje je še mogoče kupiti do 100 tisočakov?

STA

 

Bi lahko 2034 v Sloveniji prižgali olimpijsko baklo?

Jubilejna 40. obletnica Sarajeva '84 je obudila sanje številnih, ki si želijo videti vrnitev olimpijske bakle v naše kraje. Športna infrastruktura v Sloveniji in regiji Adria je bila v zadnjih letih deležna večjih vlaganj, znanje pa je po mnenju številnih ostalo. Kaj nas torej zadržuje pred vložitvijo kandidature za zimske olimpijske igre?

Povezava z Avstrijo in Italijo pri zimskih olimpijskih igrah bi za Slovenijo bila bolj ustrezna kot povezava z državami iz regije Adria, meni Sandra Damijan, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani: "Tudi zaradi kulture in tradicije zimskih športov, ki nas bolj povezujejo."

Dizel med novimi avtomobili izginja, pri rabljenih pa kraljuje

V preteklih letih je bilo mogoče na slovenskem avtomobilskem trgu zaznati jasen trend. Delež avtomobilov z dizelskim pogonom se manjša, izrivajo ga bencin, hibridni pogoni in elektrika. Dizelsko gorivo je sicer najpomembnejši energent, ki poganja pomemben del gospodarstva Evrope. Nepogrešljiv je v transportu, gradbeništvu in kmetijstvu, na področju osebne mobilnosti pa njegov delež upada. Dizelski sanjski niz se je ustavil leta 2015, ko je odjeknil Volkswagnov dieselgate. V Sloveniji je dizelski pogon vrh dosegel leto kasneje, od takrat pa neprekinjeno izgublja tržni delež.

Zakaj dizel izgublja tla pod nogami?

Bojan Žalec

 

'Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je bila politična odločitev'

Slovenski zdravstveni sistem je v resni krizi. Zdravstvene storitve so vse manj dostopne, čakalne dobe se daljšajo, težave pa dodatno zaostruje zdravniški sindikat s stavko zdravnikov. Krizo s pridom izkoriščajo ponudniki zasebnih zdravstvenih storitev, kjer poleg redne službe v javnem sistemu delajo tudi številni zdravniki.

Je zdravniškemu cehu razpad javnega zdravstva in vzpostavitev zasebne prakse na podlagi plačil in zavarovanj pravzaprav v interesu? Osrednja institucija javnega zdravstva v Sloveniji je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v katerega se stekajo prispevki vseh zaposlenih, po novem pa tudi tako imenovani obvezni prispevek, ki nadomešča ukinjeno dopolnilno zavarovanje. Novinar Urban Červek se je pogovarjal z direktorico zavoda Tatjano Mlakar.

Celoten intervju si lahko preberete tukaj.

Bloomberg Mercury

 

Obletnica ukrajinske vojne: Pokopališče Putinovih fantazij in upov Zelenskega

"Ukrajinci vztrajamo že 724 dni. Še pred 725 dnevi smo bili prepričani, da kaj takega sploh ni mogoče," je v enem najbolj kljubovalnih govorov, odkar se je pred slabima dvema letoma začela nezakonita ruska invazija na njegovo državo, dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Na münchenski varnostni konferenci je minulo soboto govoril o tem, da Rusija zaradi pomanjkanja ukrajinskega streliva narekuje tempo vojne. Putinovo "sovraštvo ne pozna premora in meja", je silovitost najobsežnejših bojev na evropskih tleh od druge svetovne vojne naprej povzel ukrajinski predsednik.

"Putin živi v fantaziji, da ruski imperij še obstaja in da ga je treba rešiti," mentaliteto ruskega voditelja pojasnjuje Branko Soban, nekdanji dolgoletni dopisnik časopisa Delo iz Moskve. Izvrsten poznavalec Rusije poudarja, da se je ukrajinska vojna dejansko začela februarja 2014, ko je prišlo do okupacije polotoka Krim in napada na Donbas.

Več o razpletu vojne si lahko preberete tukaj.

Zakaj je Rusija napadla Ukrajino? Razumevanje izvora vojne

Mineva natanko dve leti od ruske invazije Ukrajine. Zakaj je sploh prišlo do vojne. Osvežimo si spomin.

Ruski predsednik Vladimir Putin je večkrat jasno povedal, da Ukrajina sodi pod ruski nadzor. V tem položaju je država bila od 18. stoletja, vse do razpada Sovjetske zveze v devetdesetih let. Zaporedne ukrajinske vlade so zagovarjale tesnejše vezi z Evropsko unijo (EU) in Natom, se spet približale Rusiji in nato ponovno oddaljile. Z vojno želi Putin na silo oblikovati ukrajinsko prihodnost.

S šestimi ključnimi vprašanji odgovarjamo, kako in zakaj je prišlo do vojne.

Bloomberg Adria

 

Umetna inteligenca bo imela velik vpliv na razvoj avtomobilov

Z uvajanjem naprednih tehnologij v avtomobile se vedno zdi, kakor da jutrišnji dan nikoli ne nastopi. O gorivnih celicah kot množični pogonski alternativi se govori že vrsto let; v spomin je zapečena fotografija kanclerke Angele Merkel na avtomobilskem salonu v Frankfurtu s kozarcem vode, ki je pritekla iz izpuha avtomobila, gnanega z vodikom. Nemška kanclerka je svoj mandat nastopila davnega leta 2005, v industrijskem srcu Nemčije pa salona ni že od leta 2019. Poleg trenutnega hita elektrifikacije, ki jo avtomobilski svet pozna že približno toliko časa, kot je v modi motor z notranjim zgorevanjem, je eden zadnjih krikov tehnološkega napredka samodejna vožnja, podprta z umetno inteligenco (UI).

V okviru Slovensko-nemškega foruma o umetni inteligenci smo o tem spregovorili s Hansom-Jörgom Vöglom, ki pri bavarskem BMW vodi oddelek za sooblikovanje strojne in programske opreme.

Pogovor si lahko preberete tukaj.

Legalizacija konoplje: 'Birokracija zavira znanost'

Vlada je v začetku mandata med prednostne naloge postavila legalizacijo medicinske uporabe konoplje in sprejetje potrebnih podzakonskih aktov za njeno gojenje, predelavo in nadzorovano uporabo v medicinske namene. Počasi se bližamo polovici mandata, reforme na področju legalizacije medicinske konoplje pa so ostale v predalu.

Se bližamo legalizaciji konoplje?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar