Bi lahko 2034 v Sloveniji prižgali olimpijsko baklo?

Jubilejna 40. obletnica Sarajeva '84 je obudila sanje številnih, ki si želijo videti vrnitev olimpijske bakle v naše kraje. Športna infrastruktura v Sloveniji in regiji Adria je bila v zadnjih letih deležna večjih vlaganj, znanje pa je po mnenju številnih ostalo. Kaj nas torej zadržuje pred vložitvijo kandidature za zimske olimpijske igre?

Povezava z Avstrijo in Italijo pri zimskih olimpijskih igrah bi za Slovenijo bila bolj ustrezna kot povezava z državami iz regije Adria, meni Sandra Damijan, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani: "Tudi zaradi kulture in tradicije zimskih športov, ki nas bolj povezujejo."

Ideja o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger med Avstrijo, Slovenijo in Italijo sega v konec devetdesetih let preteklega stoletja, ko so države želele skupaj organizirati igre v 2006, kar pa se na koncu ni uresničilo. Takrat je igre gostil Torino v Italiji.

Idejo o skupni organizaciji olimpijskih iger je leta 2022 oživel koroški deželni glavar Peter Kaiser, ki je dejal, da bi avstrijska Koroška skupaj s Slovenijo in italijansko pokrajino Furlanijo - Julijsko krajino lahko kandidirala za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2034.

"Avstrija, Slovenija in Italija so vsekakor primerne za organizacijo zimskih olimpijskih iger v duhu trajnosti in v skladu z zamislijo ustanovitelja sodobnih olimpijskih iger Pierra de Coubertaina, ki pravi, da morajo igre povezovati ljudi in povzročiti čim manj škode v naravi," pove Damijan.

"Ker imajo vse tri države že obstoječe primerne objekte za pripravo tekmovanj, bi to pomenilo tudi manjšo škodo za okolje. Športni park v Beljaku bi lahko skupaj s Planico gostil nordijska tekmovanja, medtem ko bi lahko Bad Kleinkirchheim in Trbiž gostila tekmovanja v alpskem smučanju. Tukaj sta še športna centra v Celovcu in Beljaku, kjer bi lahko priredili tekmovanja na ledu," pove.

Sandra Damijan/ Osebni arhiv

 

Lahko pomanjkanje volje iztiri načrte?

Predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja Karl Stoss je takrat opozoril, da je avstrijska kandidatura za organizacijo zimskih olimpijskih iger še nedavno naletela na neodobravanje med Avstrijci. "Poskusili smo dvakrat, enkrat z Innsbruckom in drugič z Gradcem, a ni bilo volje," je dejal po poročanju RTV. Po mnenju Damijan je v tem trenutku v Sloveniji še manj volje.

Damijan meni, da je Slovenija usposobljena za organizacijo zimskih olimpijskih iger: "Imamo znanje in izkušnje ter znamo strateško načrtovati zapuščino iger. Športni objekti, hoteli in druga infrastruktura že obstajajo."

Pred kratkim je devet slovenskih smučišč doživelo preobrazbo s skupno naložbo v višini 76,5 milijona evrov, spomni Damijan. "Z državno podporo smo spodbudili investicije v žičniške naprave in drugo infrastrukturo za turistične dejavnosti na prostem v skupni vrednosti 84 milijonov evrov. Vlagalo se je tudi v gradnjo in obnovo infrastrukture za dejavnosti na prostem, ki ni vezana izključno na zimsko sezono."

S tem smo omogočili smučiščem, meni Damijan, da vse leto dvigujejo dodano vrednost teh gorskih središč, in bistveno pripomogli k razvoju celoletnega turizma, ne le v gorskih krajih, temveč tudi v vseh drugih dejavnostih v regiji, povezanih s turizmom.

"Imamo zapuščino in željo po razvoju, zdaj pa lahko naredimo še zgodbo o uspehu. Slovenija lahko kot ena izmed treh dežel zimskih olimpijskih iger, nasledi sarajevsko baklo," še pove Damijan.

Bojan Jovanovski

 

Milano-Cortina 2026 kot priložnost za učenje

Sandra Damijan je tudi članica strokovno-akademske skupine zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. "OI Milano-Cortina 2026 bodo najbolj razširjene olimpijske igre doslej, saj se bodo prizorišča razprostirala na več kot 22 tisoč kvadratnih kilometrih po velikem delu severne Italije. Organizatorji sledijo načrtom Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) za sodobne olimpijske igre, da bi znižali stroške in ne gradili tako imenovanih prizorišč belih slonov, ki bi jih financirali davkoplačevalci," pove Damijan.

Projekt Milano-Cortina 2026 je dosegel precejšen napredek kljub izzivom, pove Damijan. "Integracija olimpijske agende 2020 in nove norme, zlasti glede uporabe obstoječih prizorišč, bo zagotovila trajnostno zapuščino tako za mednarodni šport kot za lokalne skupnosti v Italiji."

"Nastajajo podrobni načrti za zapuščino Milano-Cortina 2026, saj naj bi prihodnjim generacijam zapustil arene, infrastrukturo mobilnosti in sredstva za turizem, ki so finančno vzdržna. Organizacijski odbor je osredotočen na povečanje vključenosti, širjenje olimpijskih vrednot po vsej državi in spodbujanje zdravega načina življenja. Čeprav je treba sprejeti še veliko ključnih odločitev, upam, da bodo te igre zgled za prihodnje zimske olimpijske igre," sklene Sandra Damijan.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar