Komunikološka stroka: Za neuspeh projektov vlade niso ‘krivi’ mediji

Dan pred iztekom roka za vpis 250 milijonov evrov ljudskih obveznic je pristojni minister za finance Klemen Boštjančič na svojem profilu na družbenem omrežju LinkedIn vznejevoljeno zapisal, da "nekateri mediji" po izdaji obveznic "z veliko mero kritik" spremljajo prvo izdajo ljudskih obveznic v zgodovini države.

Z zapisom se je minister in podpredsednik vlade spravil na kritične medije, češ da so ti vlado najprej spodbujali k izdaji obveznic in ji očitali, da pri tem ne sledi zgledu nekaterih držav, kot je Hrvaška, zdaj pa ti "isti oblikovalci javnega mnenja" ne morejo "iz svoje kože" in "širijo negativizem". Kaj minister s tem sporoča? 

Na koncu članka prilagamo posnetek zaslona ministrove objave.

Nespamet spora z mediji

Glede na to, da je minister s svojim negodovanjem prej kot na neustreznost medijskega poročanja prikazal zgrešen pogled na vlogo medijev, smo za mnenje o načinu in primernosti tovrstne komunikacije povprašali stroko.

Predavatelj korporativnega komuniciranja s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Klement Podnar nam je v oceni ministrove objave pojasnil, da bi moral minister v vlogi govorca paziti predvsem na dvoje. "Pomembno je, da govorec zelo skrbno izbira besede, s katerimi nagovarja svoje občinstvo," meni strokovnjak, ob tem pa nadalje poudarja "dobro poznavanje lastnega občinstva in konteksta komuniciranja ter ustrezno prilagajanje  občinstvu".

Pravi, da je navedeno ključno za tiste govorce, ki so tako kot minister v vlogi nosilcev javnih funkcij in vstopajo v komunikacijo z javnostjo, kamor "sodijo tudi odnosi z mediji". Opozarja, da morajo javne osebnosti, kot so politiki, v takšnih primerih paziti, da s svojimi izjavami ne prihajajo "v spor z novinarji". Za uspeh izdaje ljudskih obveznic ali drugih projektov vlade namreč niso krivi mediji, ne glede na to, "kako kritično ali krivično gledajo pod prste ministru ali s publiciteto ne sodelujejo v promociji", pravi.

Objava na osebnem profilu

"No, zdaj smo ta korak storili [izdaja obveznic], in ko to pišem, se nasmiham, saj smo s strani večinoma istih medijev deležni kritik. Nasmiham se, ker včasih res ne razumem več te logike: če ne narediš, ni prav, če narediš, spet ni prav," je med drugim cinično zapisal Boštjančič, zraven pa dodal zamišljenega emodžija.

Podnar v zvezi z ministrovo kritiko opozarja, da se "taktika napada ali celo obsojanja in kritiziranja medijev redko izkaže za uspešno". Ministru oziroma govorcu v takšnih primerih svetuje, da ne podaja izjav, s katerimi "sporoča svoje frustracije v delu z njimi". 

Mar ga od nanizanih pravil komuniciranja odvezuje to, da je minister svoj zapis objavil na osebnem profilu? Podnar meni, da ne. "Dejstvo, da gre za zasebni profil, ne spreminja ničesar, saj je minister, ki govori o svojem delu in povezanih težavah, še vedno minister," opozarja.

Ocena vladnega komuniciranja

Kaj je torej pod črto s tem zapisom sporočil minister? Namesto da bi poudaril, da verjame in zaupa v izdane obveznice za državljane, pravi Podnar, je to sporočilo zasenčil s "pritoževanjem in krivico", ki se mu po njegovem mnenju godi zaradi medijev. S tem ni sporočil drugega, ocenjuje, kot da je "minister, ki ima morda težave z nadzorovanjem lastnih čustev".  

Politični komentator in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič nam je v svojem komentarju tega, da se premier Robert Golob ni odločil za nakup obveznic in kaj to pomeni v kontekstu zaupanja v vladi in med njenimi člani, med drugim podal oceno, da ima aktualna vlada "resne težave z javnim komuniciranjem".

Glede tega se z njim strinja tudi Podnar. Primer Boštjančičevega zapisa namreč po njegovem mnenju odraža "resne težave z razumevanjem vladnega in političnega komuniciranja", ki ga izvaja trenutna vlada.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar