Izbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.
Ljudske obveznice
Ta teden je najbolj odmevala napoved finančnega ministrstva, da bo država februarja končno izdala ljudsko obveznico. Znano je, da bo ročnost obveznice, namenjene fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, tri leta, obseg izdaje pa bo 250 milijonov evrov. Več o podrobnostih lahko preberete tukaj.
Finančno ministrstvo je medtem pripravilo nabor vprašanj in odgovor glede ljudske obveznice, ki je namenjena malim vlagateljem in bo predvidoma izdana prvega februarja.
"Veseli me, da se Slovenija priključuje državam, ki so državljanom ponudile obveznice," je dejal minister za finance Klemen Boštjančič.
Preberite še, kako konkurenčne ljudski obveznici so depozitne mere.
Krka s 14-odstotno nižjim dobičkom
Skupina Krka je lani ustvarila prihodke od prodaje v vrednosti milijarde 806,4 milijona evrov, kar je 88,9 milijona evrov oziroma pet odstotkov več kot v letu 2022, kaže predhodna nerevidirana ocena poslovanja. Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) je presegel pol milijarde evrov, njegov delež v prodaji pa znaša 27,8 odstotka. Čisti dobiček znaša 311,2 milijona evrov, kar je zaradi tečajnih razlik 14 odstotkov manj kot v letu 2022.
"S temi rezultati smo presegli zastavljene načrte," je poudaril predsednik uprave in generalni direktor družbe Jože Colarič. Lani so tako dosegli rekordno prodajo, rast prodaje pa na večini prodajnih trgov. "Po ocenah smo kljub inflacijskim pritiskom zabeležili do zdaj največji dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 397,6 milijona evrov, štiri odstotke večji kot lani," je dejal Colarič.
Medtem pa je Krka z indijskim podjetjem Laurus labs dosegla dogovor glede ustanovitve skupnega podjetja z imenom Krka Pharma v indijskem mestu Hyderabadu, so sporočili iz novomeškega farmacevta. Krka si lasti 51-odstotni tržni delež in Laurus preostalih 49 odstotkov. Osnovni kapital novoustanovljene družbe znaša do 50 milijonov evrov. Skupno podjetje bo proizvajalo končne izdelke za nove trge, med temi tudi za indijskega.
Nov trend: podjetja ne željo odpuščati, četudi za vse zaposlene nimajo dela
Močne rasti zaposlenosti v preteklih dveh letih in padca stopnje brezposelnosti ne gre pripisati zgolj hitremu okrevanju gospodarske rasti, ampak tudi spremenjenim vzorcem trga dela po pandemiji – tako imenovanemu kopičenju delavcev, je opozorila Banka Slovenije v svoji zadnji napovedi gibanja trga dela.
Preberite, kaj pomeni kopičenje delavcev.
ECB in rezanje obrestnih mer
Evropska centralna banka se na prvem zasedanju letos ni dotaknila obrestnih mer. Analitiki sicer napovedujejo, da naj bi se prvi rezi zgodili v prvi polovici leta.
Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta v četrtek poudarila, da so aktualne informacije na splošno potrdile njihovo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. "Razen z energijo povezanega baznega učinka na dvig skupne inflacije se je trend upadanja osnovne inflacije nadaljeval," je poudarila Lagardova in dodala, da se zavedajo, da visoke obrestne mere še naprej zmanjšujejo povpraševanje, to pa da prispeva k zniževanju inflacije.
Doseg električnih avtomobilov pozimi
Vožnja avtomobila pri nizkih temperaturah ni bila doslej nič posebnega. Motor na notranje zgorevanje večino goriva pretvori v toploto, ki jo je zato v izobilju. Z električnim avtomobilom je čisto drugače. To so pretekli teden zgrda izkusili nekateri Američani, ko je del države zajelo hladno vreme. Avtomobili so se hitro praznili, na polnilnicah pa so se izredno počasi polnili. Nekatere polnilnice sploh niso delovale.
Ko temperature začnejo drseti pod ničlo, raste poraba. Med razlogi za to omenjajo dodatno porabo za ogrevanje kabine, stekel, sedežev ter volana, za kar je potrebna električna energija iz pogonske baterije. Porabo dodatno veča baterija, ki najbolje deluje (ima največjo kapaciteto in doseg) nad 20 stopinjami Celzija.
Preverili smo, kako zimske temperature vplivajo na doseg električnih avtomobilov.
Kaj je razlog za vnovičen padec bitcoina?
Enajstega januarja, prvi dan trgovanja kotirajočih skladov (ETF), vezanih na bitcoin, je cena hitro poskočila proti 50 tisoč dolarjev in dosegla največ 49.021 dolarjev. Od takrat cena pada. Sredi tedna se je spustila pod 39 tisoč dolarjev, kar je več kot 20-odstotni padec. Kaj se dogaja?
Kakšni so Petrolovi cilji za 2024?
Nadzorni svet Petrola je potrdil poslovni načrt skupine za leto 2024. V njem se skupina osredotoča na obvladovanje trenutnih gospodarskih in energetskih izzivov ter na izkoriščanje novih priložnosti, ki jih prinaša energetski prehod.
Ne glede na nihajnost energetskih trgov in nestanovitne zakonodajne okvire skupina v letu 2024 pričakuje izboljšanje finančnih kazalnikov.
Konec neznank okoli minimalne plače za 2024
Po ugibanjih je znano, kolikšna bo minimalna plača letos. Zvišala se bo za 4,2 odstotka, torej za toliko, kot je znašala inflacija. Po novem bo tako dosegla 1.253,90 evra. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, se je minimalna plača v zadnjih petih letih zvišala za dobrih 40 odstotkov, medtem ko se je povprečna slovenska plača v enakem obdobju zvišala le za nekaj nad desetimi odstotki.
Preberite več o dvigu minimalne plače.
Najdražja zemljišča 2023 prodana na Bledu, Ljubljani in Obali
Pisali smo tudi o najdražjih prodanih zemljiščih lani, ki smo jih zbrali s pomočjo podatkov družbe Capital Genetics. Tako kot pri hišah in stanovanjih tudi obseg poslov z zemljišči upada. Cene stavbnih zemljišč so v prvem polletju 2023 v primerjavi z drugim polletjem 2022 stagnirale, kažejo podatki Geodetske uprave (Gurs). Glede na leto 2020 pa so se cene stavbnih zemljišč v prvem polletju 2023 zvišale za 37 odstotkov. Srednja cena stavbnih zemljišč v Sloveniji je bila 56 evrov.
Slovenci lani v vzajemne sklade vplačali 40 odstotkov več kot leta 2022
Lani so varčevalci v slovenske vzajemne sklade vložili za 338,25 milijona evrov neto vplačil, kar je 40 odstotkov več kot leta 2022, a še vedno za tretjino manj kot v rekordnem letu 2021, ko je bilo vplačanih 460 milijonov evrov. Skupna vrednost sredstev v upravljanju se je povečala za 18 odstotkov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). "Lansko leto je bilo za celo slovensko industrijo vzajemnih skladov zelo dobro," je ocenil Blaž Bračič, član uprave NLB.
Vlada obljublja stanovanja, izvedbo pa prepušča občinam
Z novim ministrstvom za solidarno prihodnost naj bi vlada Roberta Goloba na novo oblikovali stanovanjsko politiko, področje, ki je bilo zapostavljeno zadnjih 30 let. Glavni cilj ministra Simona Maljevca je, da se do konca mandata te vlade vzpostavi sistemski vir financiranja gradnje v višini 100 milijonov evrov na leto.
Preberite pogovor z ministrom Maljevcem.