Kako pogosta je zloraba drog na delovnem mestu?

Novice o zlorabi drog prvega moža Tesle Elona Muska, ki jih je pred časom razkril časnik The Wall Street Journal, so osvetlile tabu temo zlorabe nedovoljenih substanc na delovnem mestu. Časnik, ki se je skliceval na neimenovane vire blizu milijarderja, je poročal, da naj bi Musk užival kokain, ekstazi, psihedelične gobe in LSD. Musk je to zanikal. 

Zanimalo nas je, kako pogosta je zloraba drog na delovnem mestu in kako delodajalci preverjajo delo pod vplivom alkohola in drog pri nas.

Področje zlorabe nedovoljenih substanc na delovnem mestu pri nas ureja zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki v 51. členu določa, da mora delodajalec odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. To delodajalec ugotavlja po postopku, ki je opredeljen v internem aktu delodajalca.

"Vsi postopki, povezani z ugotavljanjem dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc, morajo biti opredeljeni v internem aktu delodajalca. V tem delodajalec določi način in postopke, s katerimi ugotavlja prisotnost alkohola, drog in prepovedanih substanc v organizmu delavca ter tudi kako, kdo in kdaj vzame vzorce in opravi analizo. Določeno je tudi, kdaj se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc," je za Bloomberg Adria povedala Jerica Preskar z Inšpektorata za delo.

Pomembno je, da se glede internega akta delodajalec z delavci in njihovimi predstavniki posvetuje. Preverjanje delodajalcev velja za podjetja v vseh dejavnostih. Prav tako ima delodajalec možnost, da naključno opravi preverjanje, seveda pa mora to zapisati v že omenjenem internem aktu, je še povedala.

Depositphotos

 

Podjetja se obračajo na zasebne detektive

Ker načina ugotavljanja dela pod vplivom nedovoljenih substanc ne ureja noben pravni akt, se veliko podjetij obrača na zasebne detektive. Ti imajo na podlagi zakona o detektivski dejavnosti in pooblastila stranke, polna pooblastila za izvajanje testiranj, ki lahko potrdijo prisotnost drog v telesu med delovnim časom.

Aleš Ažman iz zasebne detektivske agencije Detekta je za Bloomberg Adria dejal, da se preverjanja zlorabe nedovoljenih substanc detektivi navadno lotijo tako, da pregledajo interne pravilnike in jih optimizirajo, saj pogosto prihaja do neskladij.

"Zakon o zdravju in varnosti pri delu na splošno govori o ničelni toleranci do drog in alkohola na delovnem mestu. Če inšpektor na delovnem mestu zaloti delavca pod vplivom nedovoljenih substanc, je zagrožena kazen zanj do 40 tisoč evrov," je dejal Ažman.

Alkoholni test, za opravljanja katerega mora detektiv biti usposobljen, je dokončen. Pri drugih drogah je malenkost drugače: test nanje je preliminaren.

Ažman pri testiranju uporablja teste, ki zaznajo protitelesa, saj se nekatere droge že po le nekaj urah iz telesa izločijo. Na podlagi protiteles nato ugotovi, ali oseba uživa nedovoljene substance, in jo potem napoti na zdravljenje ali pa je deležna kakršnih drugih sankcij podjetja.

"Pred časom smo testirali voznike nekega podjetja in ugotovili, da so bili trije od petih pozitivni na kokain. Test smo čez nekaj časa ponovili in ponovno dobili enak rezultat," pravi. Sledilo je izobraževanje. Na novo je podjetje sprejelo pravilnike, nato pa začeli sistematično testiranje. "S takšnim pristopom smo stanje uredili," je povedal detektiv.

Bloomberg Mercury

 

Alkohol počasi izrinjajo druge droge

"Prisotnost alkohola na delovnem mestu se zmanjšuje," opaža detektiv Ažman. Milenijci vse manj posegajo po alkoholu, več pa po drogah. "Obstaja luknja v zakonu, saj smo priča poplavi novih drog s spremenjeno kemijsko sestavo, ki jo zakonodaja ne prepoveduje, saj ta zaostaja. Po statistiki je Ljubljana v vrhu Evrope po vsebnosti kokaina v odpadnih vodah. Cena se je toliko znižala, da je dostopen vsakomur," pove Ažman.

"Podjetja si zatiskajo oči, da se to pri njih ne dogaja," opaža Ažman. Sodobnejša in bolj odprta podjetja, ki se teh težav zavedajo, svoje zaposlene redno testirajo. "Težavne so panoge, kot je gradbeništvo, kjer se ne spremeni nič, dokler se nekomu kaj ne zgodi. V zadnjih letih se povečujeta tako število testiranj v podjetjih kot tudi število pozitivnih testov. Zlorab prepovedanih substanc na delovnem mestu je ogromno, vendar si kot družba zatiskamo oči – alkohol je v naših očeh popolnoma sprejemljiv," še sklene Ažman.

Tudi vodstveni kader testirajo na droge

Miha Dvojmoč, zasebni detektiv in ustanovitelj skupine Infocenter, je za Bloomberg Adria dejal, da so izvedli več testov na droge in prepovedane substance v organizacijah od srednega menedžmenta navzdol. "Med srednjim menedžmentom je bil odstotek približno enak kot pri drugih zaposlenih, kjer je bila uporaba prepovedanih drog ugotovljena. Pri testu alkoholiziranosti beležimo 26 odstotkov tistih, ki so bili pod vplivom alkohola med testiranjem. V nasprotju z njimi pa je pri prepovedanih substancah teh trikrat manj, in sicer 8,5 odstotka testirancev."

STA

Skrita populacija uživalcev drog

"Običajno se na zdravniškem pregledu pred prvo zaposlitvijo ne preverja prisotnosti psihoaktivnih snovi," poudarjajo na neprofitni organizaciji Drogart, ki deluje na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog. "Preverjanje alkoholiziranosti, drog ali drugih prepovedanih substanc se opravi na zahtevo delodajalca, ki mora to storitev doplačati, tako da se dodatni testi opravijo za določena delovna mesta ter za določena podjetja oziroma organizacije," pravijo v organizaciji.

Anketa: Tri četrtine delavcev na delovnem mestu pod vplivom alkohola

"Okoli 75 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da je bilo na delovnem mestu že pod vplivom alkohola. Preostale droge se medtem pojavljajo v manjših deležih, vendar so prisotne," je dejala Barbara Meglen, nekdanja prostovoljka Drogart, ki je to področje raziskovala. Pri raziskovanju je izvedla anketo na vzorcu 375 zaposlenih, samostojnih podjetnikov in študentskih delavcev. V raziskavi je ugotavljala, kako različni dejavniki na delovnem mestu vplivajo na uporabo drog. Kot ključna dejavnika je navedla stresnost službe in obliko dela (nočne izmene in dolgi urniki).

Meglen je ugotovila, da je zloraba drog na delovnem mestu najpogostejša v gostinstvu in turizmu. Razlog za to tiči v delu v nočnem času, dolgih delovnikih in sezonski naravi dela.

Uporaba in vrste drog pa se po delovnih mestih razlikujejo. "Kako različne substance so, tako različni so tudi uporabniki. Alkohola je precej v skladiščih in dejavnostih, kjer poteka nočno delo. Tako imenovano mikrodoziranje psihedeličnih substanc pa je značilno za IT in finančni sektor," pove.

Glede testiranj Meglen pove, da je zelo odvisno od podjetja. Podjetja se za testiranja pogosto ne odločajo, saj to za delodajalca pomeni velik strošek in je neprijetno, dodaja. 

"Odstotek zlorabe drog na delovnem mestu je precej podoben odstotku zlorabe v splošni populaciji. Če nekdo v prostem času zlorablja substance, jih bo pač manj na delovnem mestu," še pravi.

Kakšno je stanje v velikih podjetjih?

"V Krki imamo to področje urejeno z internimi predpisi, ki veljajo za vse zaposlene, ne glede na to, katero delo opravljajo. Nenehno spodbujamo varnostno kulturo in ozaveščamo zaposlene o pomenu varnega in zdravega dela. V to je zajeto tudi ozaveščanje, da na delovno mesto zaposleni ne prihajajo pod vplivom alkohola in psihoaktivnih substanc," so nam odgovorili iz službe za odnose z javnostmi Krke.

Na Zavarovalnici Triglav pravijo, da si z različnimi aktivnostmi in projekti prizadevajo za varnost in zdravje sodelavcev. "Preizkus morebitne zlorabe nedovoljenih substanc na delovnem mestu izvajamo skladno z veljavno zakonodajo in internimi akti, in sicer takrat, ko je podan utemeljen sum na uporabo, zlorabo ali odvisnost in tudi po nastali delovni nezgodi, če je tak preizkus mogoč," so odgovorili.

Vprašanja smo naslovili tudi na druga velika podjetja, od koder nam do zaključka redakcije niso odgovorili.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar