Detektivi iščejo kršitve 'bolniških': Od prodaje tort do vzpona na Triglav

Absentizem zaradi bolniških odsotnosti podjetja in zdravstveno zavarovalnico vsako leto stane veliko. Prav zato se v primerih, ko delodajalci sumijo, da zaposleni izkoriščajo nadomestilo za bolniški stalež, odločajo za kontrolo oziroma nadzor. Nadzor nad bolniškimi staleži, ko nadomestilo plače nosi delodajalec, opravljajo delodajalci sami. Za pomoč pri ugotavljanju kršitev se pogosto obrnejo na zasebne detektive.

Detektiv Aleš Ažman za Bloomberg Adria pojasnjuje, da se delodajalci, ki menijo, da zaposlenega že sumljivo dolgo ni z bolniškega staleža ali se ta pogosto ponavlja, najprej odločijo za kontrolo na domu, pri kateri detektivi preverijo, ali je zaposleni doma. Če ga ni, mu pustijo obvestilo na vratih; če se v enem dnevu ne javi, naslednji dan ponovijo kontrolo. Nadzor bolniške odsotnosti pa poteka, če delodajalec sumi, da je nekdo na bolniški, a v tem času opravlja drugo pridobitno dejavnost.

"Kontrol je vsak mesec kar nekaj, nadzorov pa nekoliko manj, saj trajajo več dni in so tudi finančno bolj obremenjujoči za delodajalce. Največkrat hočejo opomniti zaposlene, naj se vrnejo na delovno mesto, če jim 'nič ni'. Na nas se pogosteje obračajo zasebna podjetja, državna uprava zelo malo," ocenjuje sogovornik. Meni, da je v javni upravi premalo interesa, da bi z nadzorom omejili stroške za nadomestila za bolniški stalež, čeprav bi tako državi lahko pomagali prihraniti veliko denarja. Za nadzor se po njegovem mnenju pogosteje odločajo manjša podjetja, kjer že odsotnost enega zaposlenega lahko povzroči veliko težav. 

Absentizem velik problem

Predsednik Detektivske zbornice RS Miha Dvojmoč meni, da je absentizem v Sloveniji še vedno velik problem. Njegove izkušnje kažejo, da se za nadzor odloča okrog 50 odstotkov delodajalcev. Eni za usmerjen nadzor nad tistimi, za katere dejansko sumijo, da kršijo bolniški stalež, nekateri pa izvajajo periodične nadzore, ki niso usmerjeni na posameznike. "Večja kot je organizacija, bolj sistemsko pristopa k nadzoru, da ljudje ne gredo na bolniški stalež samo zato, ker niso dobili dopusta," pravi.

"Kolegica je pri nadzoru bolniškega staleža odkrila gospo, ki je v času bolniškega staleža prodajala tortice. Največkrat v takih primerih sledi izredna odpoved. Polovica ljudi se razkrije sama. Človek je bil na bolniški, v istem dnevu pa je na družbenem omrežju objavil fotografijo s Triglava," opisuje najbolj nenavadna odkritja.

Fakulteta za varnostne vede

 

Poleg tega so v enem od javnih podjetij nadzirali osebo, ki je bila na bolniški, se za en dan vrnila na delo in znova odšla na bolniški stalež. Odkrili so, da je v tem času na Bolhi prodajala 279 artiklov, ki so jih detektivi kupovali in s tem sledili njenemu gibanju.

Pogosteje v zasebnem sektorju

Nekdanji policist in nekdanji predsednik Detektivske zbornice RS Janko Trivunović za Bloomberg Adria pojasnjuje, da mesečno opravi približno dva nadzora zaposlenih in od pet do deset kontrol na domu. "Nadzori se večinoma opravljajo v zasebnem sektorju. Zaposleni v javnem sektorju so zaščiteni kot kočevski medvedi in jih sploh ni mogoče nadzirati," je prepričan, saj mora pred pričetkom izvajanja nadzora predstojnik javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni.

Med zadnjimi najbolj nenavadnimi primeri kršitev bolniškega staleža, ki jih izpostavlja Trivunović, je bil primer, ko je delavka v času več kot dveletnega bolniškega staleža odhajala na delo na črno v Trst v sosednjo Italijo.

Neupravičena odsotnost z doma in pridobitna dejavnost

Nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, ki se plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, medtem izvajajo laični nadzorniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če ugotovijo, da zavarovanec v času začasne nezmožnosti za delo opravlja pridobitno delo, skladno s zakonom ni upravičen do nadomestila, poleg tega pa zdravnik ponovno presodi tudi o njegovi (ne)zmožnosti za delo.

Lani so opravili 4.192 nadzorov. Najpogosteje so bili nadzorovani delavci (74 odstotkov), nato samozaposleni (21 odstotkov) in kmetje (pet odstotkov). Tako kot v predhodnih letih so se nadzori izvajali ciljano, zato so bili najpogostejši pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času bolniškega staleža (kot so samozaposleni).

Kršitve so se nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Od skupaj 4.192 opravljenih laičnih nadzorov je bila v 246 primerih po oceni laičnega kontrolorja ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar je 5,9 odstotka ugotovljenih kršitev oziroma 0,4 odstotne točke več kot v predhodnem letu. Največji delež kršitev je bil ugotovljen pri samostojnih zavezancih, in sicer 9,3 odstotka od vseh opravljenih nadzorov, in se je v primerjavi z letom prej nekoliko znižal. Kmečki zavarovanci so druga največja kategorija zavarovancev po ugotovljenem deležu kršitev, delež ugotovljenih kršitev pa znaša 6,2 odstotka, kar je nižje kot v letu 2021 (6,6 odstotka).

Podatki kažejo, da se je odstotek ugotovljenih kršitev glede na preteklo leto sicer nekoliko zvišal, vendar po oceni ZZZS ne gre za bistveno zvišanje. To med drugim pripisujejo zavedanju zavarovancev, da se nadzori izvajajo tekoče. Še vedno je največji delež kršitev pri samostojnih zavezancih (samostojni podjetniki, družbeniki, kmetje …).