Delež tujcev med delovno aktivnimi raste. Kje in kako jih bodo iskali letos?

Ob pomanjkanju domače tuje delovne sile se delodajalci vse bolj zanašajo na tujce. Oktobra je njihov delež – gre za zadnje razpoložljive podatke statističnega urada – med aktivno delovno silo v Sloveniji dosegel že 14,7 odstotka, kar je največ doslej. To pomeni, da je skoraj vsak sedmi delovno aktivni prebivalec v Sloveniji že tujec.

Še oktobra 2018 je bil delež tujcev v delovno aktivnem prebivalstvu 10,1-odstoten, nato pa nenehno rasel in se v petih letih povečal za 4,6 odstotne točke. Medtem ko se tuja delovna sila pri nas veča, se domača krči. Za primerjavo: število delovno aktivnih državljanov Slovenije je oktobra 2023 na letni ravni upadlo za 0,2 odstotka, medtem ko se je število delovno aktivnih tujih državljanov v medletni primerjavi okrepilo za 7,5 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Velika večina tujih delavcev v Sloveniji še vedno prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, čeprav se, kot smo poročali, krepi tudi število delavcev iz tretjih držav. Kljub temu se Zavod za zaposlovanje pri iskanju tuje delovne sile osredotoča predvsem na države regije Adria. Kot so ocenili za Bloomberg Adria, "balkanski bazen še ni izpraznjen, saj je interes za delo in življenje v Sloveniji velik".

Da bi kar najbolj uspešno iskali tujo delovno silo v regiji, je Zavod za zaposlovanje v sodelovanju z delodajalci lani v regiji izvedel več kariernih dogodkov v BiH in Severni Makedoniji, ki so bili, kot smo poročali, dobro obiskani, zanimanje za delo v Sloveniji pa je bilo veliko. Kot pravijo na zavodu, so se za dogodke v Severni Makedoniji, kamor so se odpravili prvič, odločili zaradi velikega povpraševanja delodajalcev in potreb slovenskega trga dela.

Kljub precejšnji oddaljenosti je na dogodke v Skopju, Prilepu in Bitoli prišlo 28 slovenskih delodajalcev iz vse Slovenije, ki skupaj zaposlujejo več kot 20 tisoč delavcev. 

Glede na izdana delovna dovoljenja sicer trenutno največ tujcev dela v predelovalnih dejavnostih, sledita mu gradbeništvo in promet ter skladiščenje.

Z zadnjimi aktivnostmi v Severni Makedoniji, namenjenimi iskanju tuje delovne sile za delo v Sloveniji, so bili na zavodu za zaposlovanje zadovoljni, saj je tri dogodke v Skopju, Prilepu in Bitoli obiskalo 4.200 zainteresiranih iskalcev zaposlitve najrazličnejših poklicnih profilov. Ti so se zanimali predvsem za zaposlitev v dejavnostih delodajalcev, navzočih na zaposlitvenih dogodkih, saj so se z njimi lahko neposredno povezali. Nekatere pa so zanimala tudi druga področja dela, zato so od teh oseb pridobili kontaktne podatke, da jih bodo lahko posredovali slovenskim delodajalcem, ki se zanimajo za zaposlitev tujih delavcev.

Posameznega delodajalca je na posameznem dogodku v povprečju obiskalo od 50 do 100 iskalcev zaposlitve, med njimi jih je bila približno polovica zanimiva za nadaljnje razgovore, s čimer so bili sodelujoči delodajalci izjemno zadovoljni, pravijo na zavodu.

Letos še v Črno goro

Ob tem je zavod iskalcem zaposlitve na teh dogodkih omogočil tudi individualno karierno svetovanje in informiranje o trgu dela v Sloveniji, da bi tuji delavci izvedeli kar največ informacij o delu in življenju v Sloveniji. "Prizadevamo si, da dobijo iskalci zaposlitve čim bolj celovite in kakovostne informacije ter da z ustreznim informiranjem preprečujemo morebitne zlorabe, ki se na področju delovnih migracij žal dogajajo prav zaradi nezadostnih informacij," pojasnjujejo na zavodu. 

Microsoft Bing

 

Takšne akcije bodo izvajali tudi letos. Do poletja imajo v načrtu organizacijo zaposlitvenih dogodkov v Črni gori in BiH, jeseni pa ponovno predvidevajo tudi obisk Severne Makedonije.

Sprememba zakona o tujcih

Zaposlovanje tujcev naj bi v Sloveniji nekoliko olajšali s spremembami zakona o tujcih – predlog sprememb je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Ta med drugim v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, ki uvaja olajšane pogoje za mobilnost v državah članicah Evropske unije, in sicer uvaja kratkoročno in dolgoročno mobilnost.

Z novostmi želijo oblikovati enostavnejši sistem mobilnosti med državami članicami, uvesti priznavanje poklicnih izkušenj kot dokazila o visoki poklicni usposobljenosti in olajšati sistem ocenjevanja ter potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za izdajanje modre karte EU. Do pridobitve modre karte EU bodo, če bodo predlagane spremembe sprejete, upravičeni tudi tujci z mednarodno zaščito in sezonski delavci.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar