E-pismo: Zakaj so zlato, kripto in delnice naložbeni MVP-ji leta?

Brez zlaganih prazničnih osladnosti vas tokrat pozdravljam novinar Bloomberg Adria Aleš Kovačič. Medtem ko ljudje že mrzlično hitijo po nakupih, iz zaprašenih kleti na plano vlačijo ves družinski okrasni arzenal, se veseljačijo na prednovoletnih brezdušnih zabavah, je najbolj razvratna zabava končnice leta na delniških trgih.

No, ja, bodimo iskreni – večje rajanje je v resnici zajelo kripto in surovinske trge.

Pri tem v oči bode sozvočje zvezne rasti naštetega, kajti kripto, še bolj pa zlato, sta naložbi za hude čase, vrednostni papirji pa zimzelena moda konjunkture. Nič čudnega, da se pri tem nenavadnem trojčku donosne decembrske bakanalije marsikdo ubada z vprašanjem, kako lahko tradicionalne kontradikcije tako složno sovpadajo, če ne kar medsebojno oplajajo.

Potem ko so večji del leta zaradi neugodnih makroekonomskih napovedi in razmer po svetovnih gospodarstvih divjali jezdeci apokalipse, so ti v zadnjih tednih iztekajočega leta nekoliko razjahali.

Tesnobo na račun energetske draginje, inflacije, visokih obrestnih mer, trgovinske vojne med Kitajsko in Zahodom, pa tudi tiste prave v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je kot v kakšni disociativni epizodi zamenjal optimizem, ki širokogrudno poganja rast delniških trgov, privzdiguje pa tudi kripto in zlato. V kontradiktornem prostem padu je celo nafta, čeprav izraelski armagedon svet še naprej drži v negotovosti totalne vojne.

Na Wall Streetu te dni ne manjka razlogov za prešerno pokanje šampanjcev, samozadovoljno prižiganje cigar in razuzdani optimizem, saj vodilni indeksi dosegajo rekordne vrednosti. Bloomberg navaja, da sta indeksa S&P 500 in Nasdaq prejšnji mesec poletela za devet oziroma 10,7 odstotka.

Tako dobro se jima ni godilo že od lanskega poletja. Večina delnic indeksa S&P 500 dosega nadpovprečne donose zadnjih nekaj mesecev, pri čemer na vrhu - pred Applom in Nvidio – presenetljivo kraljuje polnilec energijske pijače Monster Beverage. Pesimizem? Ja, seveda.

 

 

In potem je tu praviloma inverzni kriptotrg, ki to ni. MVP kripta (most valuable player) bitcoin je namreč v tem tednu po najdaljšem nizu rasti od maja celo presegel vrednost 44 tisoč dolarjev, medtem ko že od začetka meseca vztraja nad 40 tisoč dolarji.

V zadnjih dneh je kriptovaluta pridobila 16 odstotkov, od začetka leta pa je njegova vrednost narasla za 165 odstotkov. Njegova rast vseeno ne dosega rekordnih vrednosti iz leta 2021, od koder je danes oddaljen za okoli 25 tisoč dolarjev. A to je kvečjemu mimobežna opomba, kajti poanta je v pozitivnem trendu.

 

 

Tretji jezdec praznične evforije je zlato, čigar mamljivi lesket je njegovo vrednost sredi tedna za kratek čas pognal na rekordnih 2.135 dolarjev za unčo. Od začetka oktobra se je njegova vrednost zvišala za skoraj 16 odstotkov, ocenjuje Bloomberg, kar sicer sovpada z začetkom vojne v Gazi. Temačnost surovega obračuna je pri rasti žlahtne kovine tudi edina pričakovana konstanta, saj je podobno kot pri kriptu rdeča nit netipični trend rasti.

 

 

Marsikdo bi opisano odslovil kot prazne marnje, češ da je to vse prej kot presenetljivo in kvečjemu pričakovano. Ni ga namreč potentnejšega katalizatorja kot strah pred negotovo prihodnostjo, ki vlagatelje žene v tradicionalno varne pristane. A ozadje vzhičenja je tokrat drugačno, saj zanimanje za zlato in kripto namesto tesnobe in pesimizma poganja vedrina.

Našteto je posledica pričakovanj, da bosta evropska in ameriška centralna banka po dobrem letu in pol ne samo prekinili z draženjem denarja, ampak ga naposled tudi pocenili. Raketno gorivo za polet kriptotrga so pričakovanja vlagateljev, da bo ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) dovolila uvedbo ETF (kotirajočih indeksnih skladov), ki bodo vezani na kriptovalute.

Signalov, da bosta tako ECB kot tudi ameriški Federal Reserve vsled spomladanske odjuge začeli nižati obrestne mere, je vse več. Konec tedna je tako odjeknila novica, da bo po ECB po rahljanju obrestnih mer posegel celo prej kot švicarski bankirji, ki naj bi to storili junija.

Če se je pri monetarni politiki še donedavna veljalo pravilo 'višje in dlje', december prinaša prav tako trdno (manično?) prepričanje, da je sprostitev monetarne politike za vogalom. Reuters navaja, da banka Deutsche v 2024 napoveduje znižanje obrestne mere Feda za 175 bazičnih točk, na razpon med 3,5 in 3,75 odstotka.

Ob takšnih napovedih se vlagatelji upravičeno sprašujejo, kdo bo osel, ki ne bo z žrebca apokalipse presedlal na bika ekspanzije in si priboril svoj kos pogače. Pa vendar – ali gre za bika ali prašiča, ki se opit s požrešnostjo in napuhom lahkomiselno opoteka v klavnico?

Glas razuma je moč razbrati iz besed prvega moža Feda. Medtem ko so nekateri na prvi decembrski dan pohiteli z božično koreografijo, je Jerome Powell z izjavo, da je še "prezgodaj z gotovostjo sklepati, da smo dosegli dovolj restriktivno držo, ali špekulirati o tem, kdaj bi se (monetarna) politika umirila" porajajočo evforijo presekal s streznjujočo porcijo realizma.

"Politiko smo pripravljeni dodatno zaostriti, če bo to potrebno," je bankir izzivaje pocukal za uzde apokaliptičnega žrebca.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar