Gaza: Izrael ob preštevanju talcev šteje tudi stroške vojne

Danes je prvič po šestih tednih silovitih in uničujočih spopadov na območju Gaze za štiri dni potihnilo orožje. V času štiridnevnega premirja med vojskujočima Hamasom in izraelskimi oboroženimi silami (IDF) je med drugim prišlo tudi do izmenjave Palestincev v izraelskem ujetništvu ter Hamasovih talcev, ki jih je ta zajel med svojim nepričakovanim in krvavim vdorom na izraelsko ozemlje 7. oktobra.

Kot poroča Bloomberg, je bilo v okviru težko izpogajane izmenjave na pobudo Katarja danes izpuščenih 24 Izraelcev v zameno za 39 Palestincev, medtem ko naj bi obe strani v prihajajočih dneh izpustili še več zaprtih ljudi.

Vojna z dnevnim računom 270 milijonov dolarjev

Čeprav sta prekinitev ognja in izmenjava talcev ter ujetnikov dobrodošli ter optimistični spremembi v drugače apokaliptični 2,3 milijonski Gazi, pa te nameram ene in druge strani po medsebojnem uničenju ne bosta naredili konca.

Posledice vojne so za milijone Palestincev, ki živijo na enem najbolj poseljenih koščkov planeta, strahotne v vsaj tolikšni meri kot so na drugi strani nepojmljivo tragične za svojce 1.500 usmrčenih Izraelcev ter dodatnih 237 zajetih, za katere sicer ostaja še nekaj upanja.

Prav od njihove vrnitve v domovino je v veliki meri odvisno, kako dolga bo vojna. To s svojo obsežno ofenzivo, ki je doslej zahtevala vsaj 15 tisoč palestinskih življenj, bistveno diktira Izrael. Vseeno vojna v svojem poldrugem mesecu trajanja že pušča opazne posledice na izraelskem gospodarstvu in proračunu. Bloomberg navaja, da ta po ocenah finančnega ministrstva Izrael dnevno stane približno 270 milijonov dolarjev. Leader Capital Markets, izraelska družba za finančno svetovanje, pa navaja, da bo judovska država v letih 2023-2024 za obračun s Hamasovimi teroristi porabila 48 milijard dolarjev.

Izrael lahko pri tem, zlasti kar se tiče opreme in oborožitve, računa na svojo najtesnejšo zaveznico. ZDA bodo po izračunih omenjenega podjetja krile tretjino vseh stroškov izraelske ofenzive na Gazo, preostanek pa bo morala vlada premiera Benjamina Netanjahuja zagotoviti sama.  

Dolg Izraela s 300 milijardami dolarjev relativno nizek

Glede na stanje v izraelski javnofinančni blagajni si bo moral Tel Aviv ta denar v veliki meri izposoditi na mednarodnih obvezniških trgih. Podatki o nacionalnem dolgu Izraela kažejo, da ima država trenutno za 300 milijard dolarjev dolžniških obveznosti, kar je relativno skromen znesek.

 

 

Zaenkrat si na tamkajšnjem finančnem ministrstvu s tem ne belijo las. "Nadaljujemo z osnovnim scenarijem, ki predvideva več mesecev spopadov, in predvideli smo dodatne rezerve," je v intervjuju za Bloomberg povedal Yali Rothenberg, glavni računovodja finančnega ministrstva. "Smo sposobni financirati državo tudi v bolj ekstremnih scenarijih, kot so trenutni spopadi," je bil prepričljiv uslužbenec.

Vseeno se poznavalci sprašujejo, kako bo dlje časa trajajoče vojno stanje vplivalo na povečane obremenitve gospodarstva, ki je moralo v nekaj dneh preiti na vojni režim delovanja. Čeprav se je vlada kmalu po začetku spopadov zadolžila na mednarodni trgih v jenih, evrih in dolarjih z zasebni plasmajem prek dobrih zvez v ameriških bankah z Wall Streeta, kot je denimo Goldman Sachs, pa ta kljub vsemu računa, da bo večino finančnih potreb pokrila na domačem trgu.

Ministrstvo za finance je od 7. oktobra prodalo že 18,7 milijarde šeklov (dobrih pet milijard dolarjev) obveznic, medtem ko je mesečno povprečje do septembra znašalo nekaj več kot 5 milijard šeklov (približno 1,33 milijard dolarjev), kažejo podatki Bloomberga. Odziv trga je bil doslej pozitiven, saj je povpraševanje po izraelskih vrednostnih papirjih dovolj robustno. Bonitetna agencija Moody's ocenjuje, da bodo potrebe vlade po bruto zadolževanju letos znašale približno 10 odstotkov gospodarskega prirasta; v letu 2022 so bile te pri 5,7 odstotka.

Država ima v svojem 'deviznem arzenalu' še 191 milijard

Denar - in s tem zadolževanje - je v Izraelu razmeroma poceni, saj so obrestne mere doslej naraščale manj kot v številnih primerljivih razvitih gospodarstvih.  Donosnost na 10-letne obveznice v šeklih se je od začetka konflikta zvišala, vendar je pri 4,2 odstotka nižja od zahtevane donosnosti na primerljive ameriške dolžniške papirje.

Izraelska valuta si je od začetka vojne predvsem zaradi odločne intervencije centralne banke, ki je nekaj dni po začetku spopadov sprostila kar 45 milijard dolarjev deviznih rezerv, znatno opomogla. S tem je šekel skoraj scela povrnil izgube, ki jih je utrpel ob začetku vojne. Menjalni tečaj z ameriškim dolarjem je trenutno pri avgustovskih vrednostih, medtem ko ima država v svojem 'deviznem arzenalu' še 191 milijard.

Vlada je bila zaradi konflikta resda prisiljena povečati proračunsko porabo, zaradi česar je oktobra ustvarila proračunski primanjkljaj, ki je bil več kot sedemkrat večji kot pred letom dni, vrzel pa zdaj znaša 2,6 odstotka BDP. Rothenberg je v omenjenem pogovoru navrgel, da je v naslednjih dveh letih upravičeno pričakovati proračunski primanjkljaj v višini približno 9 odstotkov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar