28. podnebna konferenca Združenih narodov, ki do 12. decembra poteka v Dubaju, se je po uvodnem navdušenju nad vzpostavitvijo Sklada za izgube in škodo utirila v predvidljivo mukotrpno zbliževanje stališč glede naslednje pereče teme vrha – opuščanja oziroma delnega opuščanja uporabe fosilnih goriv.
Čeprav naj bi bila vzpostavitev 700 milijonov dolarjev težkega sklada za pomoč državam v razvoju pri njihovem spopadanju s podnebnimi spremembami pomembna prelomnica, za katero je predsedujoči Ahmed Al Jaber vzneseno dejal, da so delegati "pisali zgodovino", pa so poznavalci ob tem previdni.
Vanj bo Slovenija po besedah glavne podnebne pogajalke na konferenci Tine Kobilšek vložila 1,5 milijona dolarjev, pri čemer priznava, da bi si želeli, da bi vanj več prispevali veliki Kitajska in Savdska Arabija.
Preberi še
Zgodbe dneva: Rast cene bitcoina, promet in podnebna konferenca v Dubaju
Konec tedna je minil v znamenju podnebnega vrha v Dubaju.
03.12.2023
V času podnebnega vrha v Dubaju vrh proizvodnje nafte v ZDA
Proizvodnja nafte je v ZDA dosegla zgodovinsko visoke ravni prav v času globalnega prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
03.12.2023
2023 je najbolj vroče izmerjeno leto, doživljamo podnebni kolaps
Svetovni voditelji na vrhu COP28 razpravljajo o ukrepih za zmanjšanje globalnega ogrevanja.
03.12.2023
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: 'Dobro voljo držav v razvoju se da tudi kupiti'
'Od pariškega sporazuma je minilo že osem let, pa se nismo premaknili z mrtve točke,' klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj povzema napredek.
04.12.2023
COP28: Države pri uresničevanju pariškega sporazuma razdvaja denar
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: 'Mudi se bolj kot kadarkoli'; Meja 1,5°C presežena že 2027?
30.11.2023
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je v komentarju za Bloomberg Adria ocenila, da je napredek pohvalen, vendar se porajajo dvomi o razmeroma majhnem vložku. "Osebno se bojim, da gre tu za populistični manever, češ, poglejte, kako dobro nam gre," je bila skeptična. Poudarila je, da je bistvo letošnje konference zaveza omejevanju uporabe fosilnih goriv. Pri čemer postaja vse bolj jasno, da bo to veliko trši oreh kot oblikovanje sklada in njegovo upravljanje.
Slovenija za opustitev fosilnih goriv
Na vprašanje o tem, od kod bo država črpala sredstva, so nam na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnili, da je denar zagotovljen v okviru ukrepa "mednarodno podnebno financiranje", ki je del odloka o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026. Sredstva bodo vplačana predvidoma leta 2025.
Slovenija se je po besedah predstavnikov delegacije skupaj z 21 državami pridružila deklaraciji COP 28 o potrojitvi zmogljivosti jedrske energije. S tem se je zavezala, da bo sodelovala pri nadaljnjem razvoju jedrskih tehnologij ter si prizadevala za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050 glede na leto 2020.
Veliko prahu pa je nazadnje dvignil osnutek sklepne izjave konference, ki je bil v javnosti predstavljen že konec minulega tedna. Kot so poročali svetovni mediji, ta vključuje različne možnosti obravnave vloge fosilnih goriv, pri čemer je pomemben obseg njihove uporabe. Morebitne zaveze v besedilu se namreč gibljejo vse od postopnega zmanjšanja njihove uporabe do opustitve. Delegati se bodo pri tem poskušali sporazumeti še o potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030 ter možnosti postopne odprave subvencij za fosilna goriva, ki so lani obsegala okoli 7.000 milijard dolarjev.
Slovenija se je po besedah predstavnikov delegacije skupaj z 21 državami pridružila deklaraciji COP 28 o potrojitvi zmogljivosti jedrske energije. S tem se je zavezala, da bo sodelovala pri nadaljnjem razvoju jedrskih tehnologij ter si prizadevala za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050 glede na leto 2020.
Predstavniki slovenske delegacije so za Bloomberg Adria pojasnili, da se z današnjim dnem končuje prvi del pogajanj okoli opuščanja fosilnih goriv, pri čemer Evropska unija in z njo Slovenija zagovarjata stališče ogljične nevtralnosti. To je pričakovano, saj so okoljski cilji Unije z razogljičenjem celine do 2050 eni najambicioznejših na svetu. Kot je na novinarskem brifingu pojasnil državni sekretar na pristojnem ministrstvu Uroš Vajgl, bodo pogajanja glede končne različice besedila še naporna, je pa izhodiščno besedilo "dobra osnova".
Kamen spotike je namreč ubeseditev, ki v nasprotju z odpravo fosilnih goriv predvideva nadaljnje zmanjšanje njihove uporabe po sistemu zajemanja ogljika (carbon capture). To je bliže stališčem nekaterih držav v razvoju na čelu s Kitajsko in članicami skupine Brics, so pojasnili predstavniki, pri čemer te v doseganju svojih ciljev "uporabljajo nekatere postopkovne zavore".
Članice Bricsa na čelu s Kitajsko, Savdsko Arabijo, Rusijo in Iranom namreč niso podpisnice zaveze za potrojitev svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije ter podvojitev svetovne povprečne letne stopnje izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2030, h kateri poziva EU. Zato slovenski pogajalci v končnem besedilu pričakujejo "nekaj omilitev", zlasti pri določanju industrijskih oziroma energetskih sektorjev, za katere razogljičenje ne pride v poštev in bi zato lahko obveljal sistem zajemanja ogljika.
Predsednik COP 28: 'Svet bi se brez fosilnih goriv vrnil v kameno dobo'
O omilitvah pa ni govora pri najnovejših podatkih o svetovnih izpustih ogljika iz fosilnih goriv, saj ti kažejo, da bodo izpusti letos ponovno dosegli rekordno raven. Poročilo projekta Global Carbon Project univerze Exeter kaže, da je svet v 2023 pokuril več premoga, nafte in plina kot leta 2022, kar pomeni, da je bilo v ozračje spuščenega 1,1 odstotka več toplogrednega ogljikovega dioksida.
Precejšnjo senco dvoma o sklepčnosti letošnje konference že od samega začetka meče sporna dvojna vloga predsedujočega sultana Al Jaberja, ki je obenem tudi prvi mož državne naftne družbe Abu Dhabi National Oil.
Za nameček je ta pred dnevi poskrbel še za dodaten škandal, ko je na videoposnetku, ki ga je pridobil britanski Guardian, v prepiru z nekdanjo irsko predsednico Mary Robinson dejal, da je opuščanje fosilnih goriv po njegovem mnenju "neizogibno, vendar moramo biti pri tem realistični". Pri tem pa vznejevoljeno navrgel, da trajnostni družbenogospodarski razvoj brez uporabe fosilnih goriv "ni mogoč, saj bi se svet brez fosilnih goriv vrnil v kameno dobo".
Vajgl je v zvezi z njegovo vlogo pojasnil, da čeprav so izjave predsednika oporečne, pa morda njegova vloga "ni nujno negativna". Morda lahko njegove besede delujejo tudi pozitivno, da bodo torej mediji in javnost še dodatno pozorni na to, ali bodo delegati popuščali pritiskom fosilnih lobijev, je ocenil državni sekretar.
Britanski BBC je v zvezi z vplivom lobijev na vrh včeraj poročal, da je v Dubaju kar štirikrat več delegatov fosilne industrije kot na konferenci v Glasgowu. Na COP 28 se je prijavilo približno 2.400 ljudi, povezanih s premogovništvom, naftno in plinsko industrijo, kar je več od skupnega števila udeležencev iz desetih držav, ki so jih podnebne spremembe doslej najbolj prizadele.
Pereče vprašanje upravljanja sklada
Na vprašanje razpolaganja s sredstvi sklada za izgube in škode sta Kobilšek in Vajgl odgovorila, da še ni jasno, po kakšnem ključu se bodo sredstva delila. "EU in z njo Slovenija se bosta zavzemali, da bodo sredstva dodeljena tistim državam v razvoju, ki so najbolj ranljive, in ne morda tistim, ki se v to skupino prištevajo, pa to dejansko niso," so pojasnili in pri tem namignili na Kitajsko, ki se zaradi geopolitike rada postavlja v vlogo voditeljice držav globalnega juga.
Na naše vprašanje, kako se bo izvajal nadzor nad porabo sredstev, so slovenski predstavniki prav tako pojasnili, da so nadzorni mehanizmi stvar nadaljnjih pogajanj. Pri tem so pesimistični, saj ocenjujejo, da ti ne bodo dogovorjeni do konca letošnjega vrha.
S skladom za izgube in škode, ki je bil zaradi "hitrejše in enostavnejše izvedbe" umeščen pod okrilje Svetovne banke, kar je med nerazvitimi državami prav tako vzbudilo dvome o pravični razdelitvi sredstev, naj bi predvidoma upravljal odbor več držav.
S skladom, ki je bil zaradi "hitrejše in enostavnejše izvedbe" umeščen pod okrilje Svetovne banke, kar je med nerazvitimi državami prav tako vzbudilo dvome o pravični razdelitvi sredstev, naj bi predvidoma upravljal upravni odbor. Zanj se poteguje kar nekaj držav, saj je 12 sedežev predvidenih za razvite države. "V zvezi s tem pričakujemo precej diskusije, saj si ZDA, Japonska, Katar in drugi že zdaj zelo prizadevajo za sedež," pojasnjujejo slovenski predstavniki, pri čemer poudarjajo, da je velika konkurenca tudi v EU.
In kaj bi bil po oceni Slovenije uspešen izkupiček pogajanj? "Uspeh je kvečjemu zagotovilo, da bodo države do 2050 dosegle ogljično nevtralnost, izpuste pa prepolovile do 2030," o najbolj optimističnem izteku konference napovedujejo slovenski pogajalci v Dubaju.