COP28: Države pri uresničevanju pariškega sporazuma razdvaja denar

Danes se v Združenih arabskih emiratih (ZAE) začenja 28. podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki bo trajala do 13. decembra. Več kot 75 tisoč politikov, diplomatov, aktivistov, finančnikov in menedžerjev bo v Dubaju razpravljalo o tem, kako zaustaviti ali pa vsaj omejiti vse bolj očiten zdrs sveta v okoljsko katastrofo.

Med glavnimi temami bo pregled napredka, ki so ga države storile pri uresničevanju ciljev pariškega sporazuma iz leta 2015, poleg tega pa bo pri vrhu agende tudi blaženje podnebnih sprememb s pomočjo posebnega podnebnega sklada za nerazvite. Najštevilčnejša konferenca doslej, ki se je bo v imenu Slovenije udeležila tudi predsednica Nataša Pirc Musar, pa se pri spoprijemanju s ključnimi podnebnimi izzivi ne bo morala izogniti niti aktualnim geopolitičnim trenjem, je za Bloomberg Adria ocenila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Čas se izteka  

Čeprav je ocena opravljenega dela na področju uresničevanja zavez pariškega sporazuma stalnica podnebnih konferenc, pa klimatologinja Kajfež Bogataj v pogovoru za Bloomberg Adria ocenjuje, da je "časovna dimenzija tokrat izražena bolj kot kdaj koli prej."

Razlog za urgenco je posledica dejstva, da bo letošnje leto skoraj zagotovo najbolj vroče leto doslej, emisije toplogrednih plinov še vedno naraščajo, obljube o zmanjšanju onesnaževanja pa še vedno ne dosegajo ravni, da bi lahko odpravili tveganje neobvladljivega segrevanja planeta.

Prelomni pariški sporazum, ki ga je podpisalo 195 držav (vključno s Slovenijo), predvideva omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. A kot je pokazala septembra objavljena ocena pregleda stanja glede izpolnjevanja ciljev sporazuma, ki jo je opravil Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), je svet daleč od doseganja zastavljenih ciljev. Na podlagi sedanjih podnebnih načrtov držav se bodo namreč svetovni izpusti ogljika do leta 2030 zmanjšali za pičla dva odstotka v primerjavi z letom 2019, kar je daleč od predvidenega 43-odstotnega zmanjšanja. Mejo poldruge stopinje pa naj bi svet presegel že čez štiri leta.

 

 

K podnebnim dejavnikom pa je potrebno prišteti še ekonomska, politična in geopolitična tveganja, ki zapletajo iskanje rešitve enačbe zaviranja podnebnih sprememb. Naraščajoča inflacija in svetovna nestabilnost - vključno z vojnama v Ukrajini in Gazi – namreč majejo izvajanje ekonomske politike energetskega prehoda. "Vlade ne želijo, da bi pri zasledovanju okoljskih ciljev upadel življenjski standard v državah," o širši sliki uresničevanja zastavljenih ciljev meni klimatologinja. Dodaja, da je sovpadanje termina konference z naštetim neugodno, saj vlade v inflacijskem ozračju za zasledovanje okoljskih ciljev "ne želijo žrtvovati blaginje državljanov."  

Reprezentativen primer zagate ali zeleni prehod ali draginja in poslabšanje ekonomskih izgledov je Nemčija. Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali v zadnjih dneh, najrazvitejše gospodarstvo Evrope brez dodatnega zadolževanja, pa tudi upadanja gospodarske aktivnosti, ne bo zmožno uresničiti svojih ambicioznih ciljev razogljičenja.

Podnebni sklad: Nemogoči kompromis?

Med programskimi poudarki srečanja, katerega pa se pomenljivo ne bosta udeležila ne ameriški predsednik Joe Biden ne njegov kitajski kolega Xi Jinping, je po besedah Kajfež Bogataj tako imenovani podnebni sklad. Ta je bil sprejet na lanski podnebni konferenci v Egiptu, kjer so delegati dosegli dogovor o ustanovitvi mehanizma finančne pomoči za blaženje posledic podnebnih sprememb v državah v razvoju.

Bloomberg Mercury Podnebna konferenca naj bi postregla z dogovorom, kdo in koliko bo vplačeval v podnebni sklad.

Vezano na sklad ostajajo številna nerazrešena vprašanja, med katerimi klimatologinja izpostavlja vplačevanje in porabo sredstev. "To je srž nesporazuma, ki onemogoča dogovor, ker imamo dva pogleda na to, kdo je odgovoren za slabo stanje," pravi, pri čemer Kajfež Bogataj na eni strani izpostavlja stališče razvitih držav, ki s prstom kažejo na države v razvoju, kot je denimo Kitajska, medtem ko te Zahodu očitajo "200-letno zgodovino industrijskega razvoja".

Bo podnebna konferenca postregla z dogovorom, kdo in koliko bo v sklad vplačeval? "Manjka definicija pravičnosti," ocenjuje strokovnjakinja in dodaja, da so argumenti obeh strani upravičeni. V tem oziru se bodo poskusi pri sikanju kompromisa neizogibno kombinirali z geopolitično realnostjo, kjer Kitajska vseskozi poskuša zavzeti neformalno vodstveno pozicijo na čelu skupine držav globalnega juga in tako izzvati dominantni položaj ZDA in drugih industrijsko razvitih. Našteto je razlog, da so pogajanja tako dolgotrajna in bodo po vsej verjetnosti tudi v prihodnje, meni klimatologinja.

Oporečno prizorišče kot neslana šala

Ti in ostali problemi odražajo številne prepreke, s katerimi se bodo pri iskanju (neizogibno) kompromisnih rešitev morali soočiti udeleženci letošnje konference. Čeprav izzivov zlepa ne bo zmanjkalo, je ključno vprašanje, kakšne bodo rešitve.

Države se bodo namreč poleg upravljanja s skladom poskušale poenotiti glede konkretnejših zavez pri opuščanju fosilnih goriv in zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, ki od upravljavskih elit pogosto terjajo sprejemanje nevšečnih politik. "Nad vsem visi senca volitev, saj bodo te čez nekaj mesecev potekale v EU in ZDA, pa tudi v Aziji, in nobena vlada v teh razmerah ne želi biti preveč radikalna v zasledovanju podnebnih ciljev," vpliv notranjepolitičnih razmer in izkupiček konference komentira Kajfež Bogataj.

 

 

Pri tem bo imel ključno vlogo tudi predsednik COP28 Ahmed al Jaber. A mnogi v podnebni skupnosti se sprašujejo, čigave interese bo predsednik zastopal, saj ta med drugim opravlja tudi funkcijo direktorja družbe Abu Dhabi National Oil, ki je ena največjih svetovnih proizvajalk nafte. Bloomberg pri tem navaja sicer nepotrjene navedbe, da naj bi bil pripravljen svojo vlogo na konferenci izkoristiti za spodbujanje interesov družbe. Sam navedbe zanika in trdi, da bo na konferenci skušal industrijo fosilnih goriv pritegniti k boju proti izpustom toplogrednih plinov.

Podobni očitki letijo tudi na samo prizorišče konference, saj so ZAE sedmi največji proizvajalec nafte na svetu (načrpajo 3,2 milijona sodov nafte dnevno). "Petrokraljevina, ki gosti podnebno konferenco zvezni kot šala na večeru 'stand up' komedije, potem ko je bila izrečena tista o lisici, ki čuva kokošnjak," so si pridušali pri britanskem Guardianu.

Kajfež Bogataj sicer priznava ironijo, vendar hkrati dodaja, da je princip ZN kroženje prizorišč konferenc po celinah. "Je pa jasno, da bo težnja lobijev po vplivanju na agendo prisotna," priznava in doda, da se temu nikoli ni možno povsem izogniti, kar pa je po njeni oceni "problematično".