Evropska unija se je odločila podaljšati veljavnost odločbe, ki dovoljuje uporabo glifosata – najbolj razširjenega sredstva za zatiranje plevela na svetu in ključno sestavino priljubljenega herbicida Roundup podjetja Bayer AG – za nadaljnjih 10 let, ob upoštevanju nekaterih novih pogojev.
Države članice bodo še naprej odgovorne za nacionalno odobritev fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat. Tako bodo lahko še naprej omejevale uporabo, če na podlagi ocene tveganj menijo, da je to potrebno.
Toda dober dokaz razsežnosti polemike okoli tega vprašanja je, da je odločitev o podaljšanju določbe padla na izvršilni organ, Evropsko komisijo, potem ko državam članicam dvakrat ni uspelo zbrati dovolj glasov za odobritev ali zavrnitev predloga. Določbi so namreč ostro nasprotovali aktivisti, ki pravijo, da omenjena snov predstavlja tveganje za okolje in zdravje.
Preberi še
Vertikalno kmetijstvo – nov trend mestne pridelave hrane?
Z vertikalnim kmetijstvom lahko kmetje na enaki površini pridelajo veliko več hrane.
16.11.2023
Zaradi dveh zaporednih suš oljčno olje postalo 'tekoče zlato'
Negativen vpliv višjih cen naj bi se na manjšo potrošnjo opazneje prelil v prihodnjih mesecih.
24.10.2023
Številni kmetje generacije Z se zemlje ne bodo nikoli dotaknili
Spreminja se tudi definicija kmeta.
19.10.2023
1. Kaj je glifosat?
Glifosat je v uporabi že skoraj pet desetletij in je prisoten v številnih pesticidih. Kmetijstvo predstavlja večino svetovnega povpraševanja po glifosatu, čeprav ga uporabljajo tudi domači vrtnarji. Kemikalija se uporablja predvsem za boj proti plevelom, pomaga pa tudi pri sušenju in dozorevanju pridelkov. Odmrli plevel žuželkam in drugim malim živalim ni več na voljo kot življenjski prostor in vir hrane, kar vpliva na biotsko raznovrstnost. Ker se je uporaba močno povečala, so sledi kemikalije odkrili v živilih, vključno z kosmiči za zajtrk in piškoti, ostanke pa so odkrili tudi v vodi, zemlji, pijači in človeškem urinu. Glifosat je v letu 2017, za katerega so zadnji razpoložljivi podatki, predstavljal eno tretjino celotnega trga herbicidov v EU.
2. Zakaj je sporen?
Mednarodna agencija za raziskave raka, veja Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat leta 2015 razglasila za verjetno rakotvorno snov za ljudi. To je sprožilo poplavo tožb, od katerih so bile številne usmerjene proti Bayerju, ki je leta 2018 kupil proizvajalca Roundup Monsanto za 63 milijard dolarjev. Vendar je ameriška agencija za varstvo okolja vsaj od leta 2017 dalje trdila, da glifosat "ni verjetno" rakotvoren.
Evropska agencija za kemikalije je lani znova izjavila, da razvrstitev med rakotvorne snovi ni upravičena, Evropska agencija za varnost hrane pa je julija objavila nov pregled, v katerem je dejala, da ni našla "kritičnih področij", zaradi katerih izdelek ni varen za javno uporabo. Vendar pa so zapisali, da podatkovne vrzeli ostajajo na področjih, kot so potrošniška prehrana in vodne rastline, ter da obstaja "visoko dolgoročno tveganje za sesalce pri 12 od 23 predlaganih uporab".
Približno dve tretjini anketirancev v anketi IPSOS, ki je bila izvedena avgusta, sta menili, da bi bilo treba glifosat prepovedati. Anketa je bila opravljena na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Poljski, Romuniji in Španiji v imenu konzorcija okoljskih aktivistov, Pesticide Action Network Europe.
3. Kakšno je stališče držav EU?
Na zasedanju držav članic oktobra niti zagovorniki niti nasprotniki niso dosegli kvalificirane večine - kar pomeni vsaj 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov evropskega prebivalstva. Enako se je zgodilo na pritožbeni komisiji novembra, komisiji pa je bila prepuščena končna odločitev. Največje gospodarstvo EU, Nemčija, se je vzdržala glasovanja oktobra in novembra, prav tako Francija. Obe pa sta podprli postopno opuščanje glifosata za zaščito biotske raznovrstnosti. Izražena je bila zaskrbljenost glede nevarnosti, da bi kemikalija zanesla na sosednja območja, kjer bi lahko škodovala drugim rastlinam in malim rastlinojedim sesalcem.
4. Kaj je naredila komisija?
16. novembra je komisija sporočila, da bo podaljšala določbo, ki poteče sredi decembra, za nadaljnjih 10 let. Novi pogoji pa med drugim vključujejo prepoved uporabe kot sušilnega sredstva pred spravilom in ukrepe za zaščito neciljnih organizmov. Evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides je 4. oktobra Evropskemu parlamentu povedala, da bo uveden "trajen nadzor nad uporabo".
Slovenija podprla predlog
Slovenija je tako kot na oktobrskem glasovanju podprla predlog, gre namreč predlog v smeri stališča slovenske vlade, poroča MMC. Ta se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Prodajo in uporabo glifosata je treba po mnenju vlade maksimalno omejiti in jo dovoliti samo v kmetijstvu, kjer trenutno še ni ustreznih alternativnih metod. Slovenija bo regulirala uporabo na domačih tleh.
V Sloveniji je sicer od oktobra leta 2019 prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z golfišči in športnimi igrišči. Od decembra lani je znova dovoljena uporaba nekaterih pesticidov, ki sicer ne smejo vsebovati glifosata, na železniških površinah in na srednjem ločilnem pasu oziroma bankinah avtoceste ali hitre ceste.
Prevedla in priredila Pia Bedene.