.webp){kind=icon}
Proizvajalci oljčnega olja po vsej Evropi so se letos soočili z drugo večjo sušo, ki je privedla do zmanjšanja zalog in nadaljnje rasti cen proizvoda, ki je nepogrešljiva sestavina večine tradicionalnih sredozemskih specialitet. Posledično bodo težave, ki so jim priča že drugo sezono zapored, vplivale na to, da bodo cene višje, kaže napoved Evropske komisije.
Letos naj bi skupna proizvodnja v uniji dosegla 1,5 milijona ton, kar je sicer devet odstotkov več kot lani, ko je bil padec zelo velik. Zaradi manjše proizvodnje olja v sezoni 2022/23 (skoraj 40-odsoten medletni padec) in napovedi podpovprečne sezone 2023/24, pridelovalne cene dosegajo rekordne vrednosti v EU. V španskem Jaenu, največji proizvodni regiji v EU, je cena konec avgusta dosegla okoli 820 evrov za 100 kilogramov ekstra deviško oljčno olje, ki velja za najbolj kakovostno. To je skoraj trikrat višje od petletnega povprečja.
Glede na zapozneli prenos teh povečanj vzdolž verige, Evropska komisija ocenjuje, da se bo negativen vpliv na potrošnjo poznal predvsem v prihodnjih mesecih. Prvi znaki pa so že vidni. Med aprilom in junijem 2023 je mesečni izvoz EU upadel za približno 40 odstotkov v primerjavi z istimi meseci predhodnega leta.
Preberi še
Oljčno olje je dobro in drago, a ga je premalo – tudi za tatove
Oljčno olje je vse dražje – izraz zeleno zlato je tudi s finančnega vidika vse bolj natančen opis tega živila.
18.09.2023
Oljkarji tudi letos le s tretjino pridelka, cene bodo višje
Hujša težava kot suša je po besedah oljkarjev pomanjkanje materialnih surovin.
12.08.2022
Ker so zaloge oljčnega olja majhne, bi bila lahko razpoložljivost v EU najnižja v zadnjih letih in 33 odstotkov nižja od petletnega povprečja, kar bo pritiskalo na cene.
Pridelovalce so prizadele predvsem vremenske ujme – izjemno suha in vroča pomlad, ki ji je sledilo poletje z vročinskimi valovi. Zaradi tega so oljke napadli škodljivci. Suša je skupaj z zmanjšanimi zalogami ponekod v Španiji dvignila cene na rekordne ravni, nič boljše pa ni v Italiji in Grčiji, pa tudi ne v sosednji Hrvaški.
Stroški priprave tradicionalnih jedi, kot sta italijanska pica in španska paella, so prav zaradi oljčnega olja še vedno visoki, kljub temu, da se drugod po Evropski uniji inflacija umirja. Poraba oljčnega olja naj bi po napovedih zato upadla za šest odstotkov, njegov izvoz iz EU pa bo v primerjavi z lanskim letom manjši za okoli 10 odstotkov, piše Bloomberg.
V Španiji, ki je vodilna svetovna izvoznica oljčnega olja, je kmetijsko ministrstvo zaradi suše, ki jo povzročajo podnebne spremembe, objavilo črnoglede napovedi glede pridelave in ocenjuje, da ga bodo v tej sezoni pridelali 765.362 ton. To je 15 odstotkov več kot lani, ko se je proizvodnja prepolovila, a še vedno tretjino manj od štiriletnega povprečja, kažejo podatki vlade.
Suša prizadela plodove
Nenehna obdobja visokih temperatur so povzročila odpadanje plodov z dreves ali pa so oljke manjše kot običajno. Poleg tega so eden največjih izzivov za španske proizvajalce kraje in samo konec avgusta letos so tatovi ukradli okoli 50.000 litrov olja.
Zaradi rekordnih cen v nekaterih regijah Španije oljčno olje že velja za tekoče zlato, zlasti konec avgusta, ko njegova vrednost presegla 8200 evrov za metrično tono, in v začetku septembra, ko je poskočilo na najvišjo vrednost – na 8355 evrov na metrično tono. Cene so avgusta poskočile za kar 52,5 odstotka.
Avgust je bil naporen tudi za pridelovalce oljčnega olja v Italiji, ki so prav tako utrpeli škodo zaradi visokih temperatur. Cenovni šok je to državo prvič doletel aprila, ko je vrednost oljčnega olja na letni ravni poskočila za 27 odstotkov. Drugi skok cen je bil zabeležen avgusta, ko je bila rast še 30-odstotna. Nato je sicer nekoliko upadla, a ostaja na visokih ravneh.
Podatki Evropske komisije še kažejo, da se je cena za 100 kilogramov ekstra deviškega oljčnega olja avgusta na mesečni ravni v Španiji zvišala za devet odstotkov, v Grčiji in Italiji pa za sedem odstotkov. Na letni ravni je bila ta rast v Španiji 109-odstotna, v Italiji 101-odstotna in v Grčiji 119-odstotna.
Med proizvajalci v regiji je izstopala Hrvaška, kjer je bila cena za 100 kilogramov, čeprav se je zvišala bistveno manj kot v Španiji, Italiji in Grčiji, še vedno višja kot v teh treh državah. Medtem ko so ga julija letos v Španiji prodajali po ceni 711 dolarjev, v Grčiji po 699 evrov, v Italiji po 830 evrov, je na Hrvaškem cena za 100 kilogramov dosegla 902 evra.
V Sloveniji ni velikih količin in velikih pridelovalcev
Kot smo poročali, je delež slovenske proizvodnje oljčnega olja v EU je zelo majhen (0,02 odstotka), v pretekli sezoni je bila v Sloveniji približno 700 ton oljčnega olja. A pri nas tudi močno niha zaradi težav z vremenom in škodljivci.
"Slovenske oljkarje bo letošnja suša prizadela še toliko bolj, saj bo to že druga zaporedna slaba letina. Ko so nas ob začetku leta spraševali, kakšna bo letošnja letina, smo se pošalili in rekli, da zagotovo boljša kot lanska. A smo bili pri izjavi očitno prehitri," je poleti napovedal predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) Elvis Klobas.
Da bo tudi letošnja sezona v Sloveniji slaba, se je strinjala Urška Klančar, svetovalka za oljkarstvo in vinogradništvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo, je ob tem izpostavila problem oljčne muhe, katere ličinka se hrani z mesom oljk in s tem poslabša kakovost pridelka, saj povzroča oksidacijske procese v plodu.
Priznani oljkar Jadran Jakončič iz Goriških brd pa je ocenil, da mu je toča letos uničila polovico pridelka. Kakovost plodov je dobra, tudi s škodljivci letos ni bilo velikih težav.
