Top 5 novic za začetek dneva: Dobrodošli v Ukrajini 2.0

Dobro jutro.

V trenutku, ko je tisoč borcev islamistične skupine Hamas v soboto zjutraj krenilo na ozemlje Izraela, je bilo jasno, da to ni začetek še enega v vrsti generičnih spopadov v Gazi. Po Ukrajini je svet zajela nova vojna, ki ne bo ne kratka, ne klinična, ne odmerjena, bo pa imela mnogotere globalne posledice. Iz izjav obeh strani je jasno, da gre  podobno kot v Ukrajini za vojno na življenje in smrt. "Hamas želi zajahati sentiment, da Palestinci v klavnico ne bodo šli sklonjenih glav, temveč z bojem," je za Bloomberg Adria dejal Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.

Kot v začetku ukrajinske vojne so naftni trgi v prostem padu, delnice orožarjev pa se krepijo. Palestinci se bojujejo iz obupa, ki ga spretno izkorišča Iran; Izrael, obkroženega z arabskimi sosedi, pa od konca države vselej loči samo poraz. Nekaj, kar bodo na vsak način poskušale preprečiti ZDA, svoje interese pa bosta na krvavečem Bližnjem vzhodu uresničevali tudi Rusija in Kitajska. Vzporednic je torej več, vključno z (ne)zmožnostjo hitre in mirne rešitve.

MDS: Afrika ključ do krepitve svetovnega gospodarstva

Skupno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke v Maroku je v polnem zamahu, potem ko je bilo še pred tedni nejasno, ali bo do njega sploh prišlo. Silovit potres, v katerem je umrlo skoraj 3.000 ljudi, je namreč ogrozil izvedbo zasedanja, ki bo na črni celini prvič po 50 letih. "Za uspešno svetovno gospodarstvo v 21. stoletju je potrebna uspešna Afrika," je minuli teden v govoru v Abidžanu dejala izvršna direktorica MDS Kristalina Georgieva. MDS in Svetovna banka sta pripravljena Afriki simbolično dodeliti tretji sedež v svojih izvršnih odborih, s čimer bi po besedah Georgieve kronično zapostavljena celina dobila "močnejši glas". Svetovna banka naj bi potrdila načrte, da bo v prihodnjem desetletju povečala posojila najbolj prizadetim državam, med katerimi je veliko afriških, za 50 milijard dolarjev.

Vojna plima (znova) privzdiguje delniške tečaje orožarjev

Svet, čakajoč na maščevanje Izraela za sobotni vdor islamskih skrajnežev, zadržuje dih in poskuša raztolmačiti, kaj natančno pomenijo včerajšnje zlovešče besede premierja Benjamina Netanjahuja, češ da bo Izrael "spremenil podobo Bližnjega vzhoda". Živčnost in negotovost se razumljivo selita tudi na globalne delniške in surovinske trge, kjer se je nafta Brent ob koncu včerajšnjega trgovanja povzpela na 86,8 dolarja za sodček, vrednosti indeksov svetovnih delniških trgov pa se nižajo. Vendar obet vojne na drugi strani močno spodbuja ozko nišo orožarskega posla. Vrednosti delnic ameriških podjetij Lockheed Martin, Northrop Grumman in Raytheon, ki izdeluje raketne sisteme izraelskega protiraketnega ščita Iron Dome, so včeraj pridobile več kot štiri odstotke, medtem ko so vrednostni papirji evropskih velikanov Rheinmetall in Leonardo trgovanje končali pet odstotkov v zelenem.

 

 

Najbolj brano

Seznam: Evidence delovnega časa – kaj bodo morali spremljati delodajalci?

Izraelska centralna banka z izrednimi ukrepi rešuje šekel, ki pada

Analiza: Bonitetne ocene držav stabilne; Slovenija odličnjakinja

Kljub recesiji območja evra se bo regija Adria obdržala nad gladino

Zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu dražja nafta in zlato; padci indeksov

Danes spremljamo

Britanska centralna banka bo objavila zapisnik z zadnjega monetarnega zasedanja. V Veliki Britaniji bodo objavili tudi kazalnik delovne produktivnosti. Statistični urad bo objavil indekse industrijske proizvodnje za avgust. Proizvajalec pijač PepsiCo bo objavil poslovne rezultate za tretje četrtletje leta 2023. Mednarodni denarni sklad pa bo objavil najnovejšo gospodarsko napoved.