Obiskovalci kinematografov bodo naslednji teden lahko pogledali težko pričakovani film o slavni igrački barbiki, medtem pa izdelovalec Mattel že razmišlja o trženju druge intelektualne lastnine.
Film o barbiki (Barbie) v režiji Grete Gerwig in z Margot Robbie v glavni vlogi si bo premierni datum 21. julija delila s še enim vrhuncem poletne filmske sezone, epskim spektaklom Oppenheimer režiserja Christopherja Nolana. Oba filma sta v tednih pred premiero s spletno marketinško kampanjo ustvarila precej zanimanja, kar se pretaplja v prodajo vstopnic.
Številni obiskovalci razmišljajo celo o ogledu obeh filmov na premierni dan, kar je v tako imenovani meme kulturi že dobilo ime – Barbenheimer. Britanska kinematografska veriga Vue pravi, da je od torka 19 odstotkov ljudi, ki so rezervirali vstopnice za ogled Oppenheimerja, kupilo tudi vstopnice za Barbiko. Barbika bo po napovedih družbe Box Office Pro prodala več vstopnic, v vrednosti vsaj 85 milijonov dolarjev v uvodnem koncu tedna v primerjavi s 45 milijoni dolarjev za Oppenheimerja.
Ikonična blondinka barbika je luč sveta ugledala v 50. letih prejšnjega stoletja in je najbolj uspešna blagovna znamka kalifornijskega podjetja Mattel. Toda Mattel lahko v maniri nekaterih tekmecev v zabavno industrijo lansira še več drugih znamk, saj je pojavljanje v filmih in serijah – sploh ko je znamka v samem naslovu zgodbe – dobra za prodajo.
Naslednji v vrsti je vijoličasti dinozaver Barney, ki ga bo v filmu kmalu upodobil Daniel Kaluuya, pripravlja pa se tudi film o avtomobilčkih Hot Wheels in lutki Polly Pocket. Prvega naj bi režiral J. J. Abrams, drugega pa Lena Dunham. Igralec Vin Diesel, znan po franšizi Hitri in drzni, pripravlja film o pretepaških robotih Rock Em Sock Em.
S tem Mattel sledi uspehu, ki ga je tekmec Hasbro požel s franšizo Transformerji, robotih iz vesolja, ki se znajo spremeniti v avtomobile. Ta je s šestimi filmi zbrala približno 1,7 milijarde dolarjev v globalnih prihodkih od prodaje vstopnic po podatkih Box Office Mojo, kar še ne vključuje zadnjega, sedmega filma Transformerji: Vzpon zveri.
"V svetu, v katerem živimo, je intelektualna lastnina kralj. Predhodno zavedanje (pre-awareness) je zelo pomembno," je za The New Yorker dejala vodja novoustanovljene branže Mattel Films Robbie Brenner.
Njena prva naloga je bila zbrati ekipo vodstvenih delavcev, da pobrskajo po Mattelovi skrinji z igračami in najdejo intelektualno lastnino, ki bi lahko bila zanimiva za hollywoodske studie. Mattel bi pomagal pri povezovanju izdelkov s pisci, igralci in režiserji; studii bi zagotovili vsa sredstva. Blagovne znamke in njihova prepoznavnost med občinstvom so bile njihova glavna valuta.
Nekatere znamke je lažje spremeniti v zabavne vsebine. Brenner še ni prišla do dna vprašanju, kako na primer narediti film o kartah UNO (Enka), ki so prav tako v lasti Mattela. Podjetje na leto ustvari dobrih pet milijard dolarjev prihodkov od prodaje, tržna kapitalizacija pa je 7,7 milijarde dolarjev. V zadnjih petih letih je delnica pridobila približno tretjino vrednosti, medtem ko je delnica Hasbra v istem času upadla za 30 odstotkov.
Seveda se lahko pustolovščina v Hollywoodu tudi izjalovi, kar je prav tako izkusil Hasbro. Ta je po Transformerjih pripravil še film o namizni igri Dungeons and Dragons (Dungeons and Dragons: Čast med tatovi), sploh v luči uspeha serije Čudne stvari (Stranger Things), v kateri glavni liki igrajo to igro. Film kljub temu z 200 milijoni dolarjev v globalni blagajni ni bil velik uspeh.
Medtem Barbika že pred premiero dobiva tudi reklamo pri konkurenci. "Moj nasvet je, naj si ljudje ogledajo oba filma na isti dan," je za špansko publikacijo La Vanguardia dejal glavni igralec Oppenheimerja Cillian Murphy. "Če so filmi dobri, potem zmaga film."
Kinematografom bi zmaga koristila. Za filmsko industrijo je bilo težko poletje, zdaj pa se zanaša na Barbiko, Oppenheimerja in najnovejši film Misija nemogoče Toma Cruisa, da reši blagajne.