Lani na antidepresivih 7,4 odstotka populacije, koliko nas to stane?

Uporaba antidepresivov, ki so namenjeni za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni (tesnobe, panične motnje, socialne fobije, obsesivno kompulzivne motnje), v Sloveniji v zadnjih letih postopoma narašča. Najopazneje je narasla v letu 2020, v času prvega in drugega vala epidemije Covida-19, nato pa je v 2021 nekoliko upadla.

"Težko je enoznačno strokovno utemeljiti, zakaj je prišlo do porasta predpisanih antidepresivov. Težka situacija je verjetno vplivala tudi na psihično stanje posameznikov," so v času pandemije ugotavljali na Nacionalnem inštituti za javno zdravje (NIJZ). In če je poraba v 2021 glede na število izdanih receptov nekoliko upadla, so se številke lani znova dvignile in se približale rekordnim številkam iz leta 2020. Stroški za antidepresive, ki so plačani iz zdravstvenega zavarovanja, pa neprestano naraščajo in so lani presegli 12 milijonov evrov.

Lani je povprečno antidepresive prejemalo 7,4 odstotka populacije (dve odstotni točki več kot v letu pred tem). Ta delež je bil lani že za 1,5 odstotne točke višji od deleža populacije, ki je prejemal zdravila za zdravljenje diabetesa, kaže poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji je bilo lani izdanih 651.151 ambulantnih receptov za antidepresive, kar predstavlja triodstotno rast glede na leto 2021. Vrednost vseh predpisanih antidepresivov pa je na letni ravni narasla za dva odstotka na 12,9 milijona evrov.

Najpogosteje predpisani antidepresivi so iz skupine selektivnih zaviralcev privzema serotonina, in sicer zdravila z sertralinom. Največ antidepresivov je bilo lani predpisanih v zasavski regiji (8,6 odstotka), sledita koroška regija (8,1 odstotka) in goriška (8 odstotkov) in najmanj pa v osrednje-slovenski (6,9 odstotka). Takšen trend je opazen v zadnjih petih letih in se ne bistveno spreminja.

Gledano po občinah je bila v letu 2021 (zadnji dostopni podatki) uporaba zdravil za duševne motnje najvišja v občinah Lovrenc na Pohorju (19-odstotni delež v populaciji), Hrastnik (18,6-odstotni delež v populaciji) in Ormož (18,5-odstotni delež v populaciji). Najnižji delež, 9,1-odstoten, je bil leta 2021 v Kranjski Gori.

Absentizem in visoki stroški

Anitdepresivi se pogosto predpisujejo tudi ob občutku izgorelosti. Kot je za Bloomberg Adria pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak pa se v zadnjem času ta izraz uporablja preveč vsestransko in prepogosto. Analiza odsotnosti z dela, ki jo je opravila, kaže, da ima dejansko izgorelost v Sloveniji le zanemarljiv delež ljudi. Drži pa, da je izgorelost dolgotrajen postopek in lahko traja tudi več desetletij, da človek izgori. "O tem običajno govorijo ljudje, o celotnem izgorevanju. Ko izgoriš, ne zmoreš več delati. Težko določimo, kdo je zares izgorel, ker gre za subjektiven pojem. Dejstvo pa je, da imamo utrujeno populacijo na delovnem mestu – zaradi različnih dejavnikov. A pojem izgorelosti je prenapihnjen," pojasnjuje strokovnjakinja za poklicne bolezni in zdravje na delovnem mestu.

Duševne motnje so tudi pogost dejavnih odsotnosti z delovnega mesta – absentizma. V letu 2022 se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala – v povprečju je bilo izgubljenih več koledarskih dni, odsotnih je bilo več zaposlenih, ti so bili odsotni tudi večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas, če vrednosti primerjamo z letom 2021.

Koliko je zdravstveno blagajno in delodajalce stala odsotnost zaradi teh težav, podatki NIJZ ne razkrivajo. Je pa povprečna bolniška odsotnost zaradi duševnih in vedenjskih motenj lani trajala 57,2 dni.