Lani velik porast: Zaposleni povprečno na bolniški več kot 20 dni

Zaradi bolniške odsotnosti je bilo pri zaposlenih delavcih lani v Sloveniji izgubljenih 20.494.360 koledarskih dni, vsak zaposleni je bil v povprečju nezmožen za delo 21,6 dni, kar predstavlja 5,9 odstotka izgubljenih koledarskih dni v letu 2022. Vsi omenjeni kazalniki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), razen števila povprečno dolge posamezne bolniške odsotnosti, že od leta 2014 vztrajno naraščajo. Samo kazalnik deleža bolniškega staleža, ki kaže odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca, je v enem letu narasel za okrog pol odstotne točke.

"Ta številka, delež bolniških odsotnosti, ki je že malo pod šestimi odstotki, je zelo visoka. Ne vem, če je bila že kdaj tako zelo visoka. Kadarkoli je doslej prišla do petih odstotkov, nas je že kar skrbelo, v zadnjem letu pa se je ta delež občutno povečal," je za Bloomberg Adria pojasnila dr. med. Tatjana Kofol Bric z NIJZ, ki se ukvarja z javnim zdravjem in socialno medicino.

Razlogov za to je po njenih besedah več. Delež bolniških odsotnosti je med letoma 2008 in 2014 najprej upadal, nato pa, s koncem finančne krize, začel naraščati. In še vedno raste. "Od konca kriza se povečuje povpraševanje po delovni sili na trgu, delo dobijo vsi. Z vsemi boleznimi, ki jih imajo, vstopajo v zaposlitev in posledično imajo že zaradi svojega zdravstvenega stanja več bolniških odsotnosti," pojasnjuje Kofol Bric. Zmanjšuje se strah pred izgubo zaposlitve, zaradi česar ljudi ni strah, da bi zaradi bolniške odsotnosti tvegali izgubo zaposlitve.

Na statistiko še vedno izjemno negativno vpliva koronavirus, ki je v zadnjih letih precej premešal karte. Tudi lani je bila v statistiki "bolniških" močno povečana skupina infekcijskih bolezni, kar desetkratnik v primerjavi z letom 2016. "To pomeni, da so bili ljudje veliko na bolniški zaradi nalezljivih boleznih, lani je to čisto izbruhnilo," pravi strokovnjakinja za javno zdravje, ki meni, da so se ljudje najbrž v času pandemije tudi naučili, da je dobro ostati doma, če so bolni.

Kofol Bric: "Verjetno je eden od razlogov za rast, da so ljudje morali hoditi v službo, manj je bilo dela od odma, in so zato večkrat šli na bolniško, pa tudi, da so se naučili, da je dobro ostati doma, če so prehlajeni. Ta skupina je med boleznimi najbolj izstopala. Včasih je bil to tretji vzrok za bolniški stalež, lani je bil prvi."

Vse to pomeni večje finančno breme, tako za delodajalce kot tudi za zdravstveno blagajno. Primeri in število dni bolniških odsotnosti se na skupni ravni povečuje, a posamezni primeri bolniške so bili v 2022 malo krajši kot prejšnja leta. "Večkrat se je zgodilo, da so šli ljudje za manj časa na bolniško in jo vmes prekinili," pravi Kofol Bric. 

Še vedno od povprečja negativno med regijami izstopata Koroška in Prekmurja. Deloma je odvisno od tega, da je v regiji več fizično napornih delovnih mest v industriji in kmetijstvu, zaradi katerih je več kostno-mišičnih težav. Še bolj pa na to vpliva starostna struktura prebivalstva, ki je v teh regijah višja. "Starejši kot so delavci, več je bolniških. V letu 2022 je bilo najmanj bolniških odsotnosti na zaposlenega v osrednjeslovenski regiji," še pojasni.

Problematiko visoke abstinence bi morali naslavljati z več ukrepi, na različnih ravneh. Prvi, sistemski, bi bil časovna omejitev bolniške, saj ta pri nas ni omejena. Številni so tako raje na bolniški, kot pa da bi šli v predčasno upokojitev, saj so prihodki pri prvi višji. A država bi morala razmisliti, kako spodbuditi ljudi, da se prej vrnejo z bolniške odsotnosti. "Ni ideja, da ljudje ne bi smeli biti na bolniško. Zaželeno je, da grejo, ko so bolni, ampak, da se čim prej vrnejo. Nikakor pa se z vidika javnega zdravja ne spodbujamo ukrepov, kjer delodajalci finančno nagradijo tiste, ki niso bili nič na bolniški. To namreč pomeni, da so vsaj enkrat v letu prišli na delo bolni, z vročino ali resnim prehladom," je jasna.

Opaža tudi, da se podjetja v zadnjih 15 letih vse bolj zavedajo pomena dobrega počutja na delovnem mestu, da spodbujajo ljudi, da si želijo delati, tudi tako, da jim pokažejo, da so na delovnem mestu zaželeni.