Medtem ko je Deželna banka Slovenije (DBS) kot prva banka pri nas napovedala konec zaračunavanja ležarin za fizične osebe za zneske nad sto tisoč evrov, smo tudi druge slovenske banke vprašali, ali razmišljajo o ukinitvi.
Poleg tega banke glede na velik razkorak med obrestnimi merami in inflacijo nosijo tudi večje tveganje pri odobravanju novih posojil s fiksnimi obrestnimi merami. Zato se postavlja vprašanje, ali jih bodo banke ukinile in del tveganja prek variabilnih obrestnih mer prenesle na stranke.
Septembra bi bile obrestne mere lahko pozitivne
Nadomestilo bodo pri DBS nehali zaračunavati s 1. avgustom. "Zaradi naraščajoče inflacije je Evropska centralna banka na zadnjem zasedanju napovedala postopno zviševanje obrestnih mer. Ker se pričakuje, da bo depozitna obrestna mera, po kateri Banka Slovenije poslovnim bankam zaračunava negativne obresti, sčasoma pozitivna, tudi Deželna banka Slovenije ne bo imela več razloga, da fizičnim osebam navedeno nadomestilo še zaračunava," so zapisali pri DBS.
Preberi še
Banka Slovenije: Stanovanjski krediti še vedno kot vroče žemlje
Potrošniki očitno želijo izkoristiti obdobje pred dražjimi posojili, saj bo ECB kmalu dvignila obrestne mere.
17.06.2022
Zbogom ležarine, prva banka se jim bo odpovedala
Ker se pričakuje, da bo depozitna obrestna mera sčasoma pozitivna, v Deželni banki Slovenije ne vidijo razloga za zaračunavanje nadomestila.
16.06.2022
Svet Evropske centralne banke (ECB) je namreč sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti preko noči pri ECB, ki je trenutno pri -0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, lahko tudi za 0,5 odstotne točke, tako da bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja.
Ležarine ukinjajo tudi pri Delavski hranilnici in Addiko banki
"Ob prehodu depozitne obrestne mere ECB v pozitivno območje ležarine ne bomo več zaračunavali," so bili jasni pri Delavski hranilnici; kdaj se bo to zgodilo, pa je kot rečeno odvisno od ECB. Bolj natančni so bili pri Addiko banki, kjer ležarine za fizične osebe ukinjajo z začetkom julija.
Manj jasni so bili pri naših dveh največjih bankah. Pri NLB so zapisali, da spremljajo razmere na trgu in izvajajo interne analize stroškov; skladno s tem bodo oblikovali svojo cenovno politiko. "Višine nadomestil za pravne in fizične osebe bomo prilagajali glede na napovedi oziroma odločitve ECB," so dejali pri NLB. Tako bi nadomestila lahko ukinili s septembrom.
Podobno so se odzvali tudi pri Novi KBM, kjer bodo odločitvam ECB sledili v najkrajšem možnem času. Prav tako bodo stroške, ki nastajajo zaradi stanja sredstev na računih banke, prilagajali tudi v SKB, kjer o konkretnih podatkih še ne morejo govoriti. Tudi iz Unicredita so sporočili, da spremljajo dogajanje na trgu in odločitve ECB, temu ustrezno pa bodo tudi ukrepali.
Za razliko od vseh naštetih pa v Gorenjski banki že v preteklosti niso zaračunavali ležarin za sredstva na računih fizičnih oseb, zato tudi v prihodnjih mesecih ne predvidevajo sprememb na tem področju.
Banke posojil s fiksnimi obrestnimi merami še ne ukinjajo
Trend povečevanja novoodobrenih posojil s fiksno obrestno mero nebančnemu sektorju je prisoten že več let, od prvega četrtletja lani pa se povečuje nekoliko hitreje kot v obdobju pred tem, kažejo podatki Banke Slovenije. Stranke se za fiksne obrestne mere odločajo predvsem zato, ker so te na rekordno nizkih ravneh, kar se bo s spremembo monetarne politike spremenilo, stranke pa bodo celo odplačilno dobo ohranile enako obrestno mero.
Spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz pribitka (ta se v času odplačevanja ne spreminja) in referenčne obrestne mere EURIBOR. Ta ponazarja, po kakšnih obrestnih merah so si banke v območju evra pripravljene posoditi denar za različna obdobja. EURIBOR je izračunan na različne dobe; šestmesečni, ki ga banke najpogosteje uporabljajo, je že pred dnevi postal pozitiven, trenutno dosega 0,22 odstotka. V skladu z njim se spreminja tudi obrok plačila kredita.
Kljub temu v splošnem banke o ukinitvi fiksnih obrestnih mer še ne razmišljajo.
Banke skrajšujejo dobo najema kreditov
V naši največji banki NLB še vedno ponujajo kredite z nespremenljivo obrestno mero, tako potrošniške kot tudi stanovanjske. "Potrošniški krediti z nespremenljivo obrestno mero so kreditojemalcem na voljo z odplačilno dobo do 120 mesecev, vendar se krediti z odplačilno dobo od 85 do 120 mesecev odobravajo v omejenem obsegu," pravijo pri NLB. Medtem so stanovanjski krediti z nespremenljivo obrestno mero kreditojemalcem na voljo z odplačilno dobo do 240 mesecev, v primeru zavarovanja kredita z zastavo nepremičnine pa tudi do 360 mesecev.
"Delavska hranilnica zaenkrat še ohranja ponudbo posojil s fiksnimi obrestnimi merami, z ročnostjo do največ 20 let, višina obrestne mere pa se prilagaja razmeram na finančnih trgih," pravijo v Delavski hranilnici. Podobno je tudi v Gorenjski banki, kjer trenutno nudijo možnost najema stanovanjskega kredita s spremenljivo in fiksno obrestno mero z nadaljšo ročnostjo do 20 let. "V banki pozorno spremljamo razmere na trgu, izvajamo analize in modelske napovedi ter skladno s tem prilagajamo ponudbo bančnih produktov," še dodajajo.
V Novi KBM pa strankam najem potrošniškega kredita ponujajo samo po fiksni obrestni meri, medtem ko lahko pri najemu stanovanjskega kredita izbirajo med kreditom s fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Podobno tudi pri Addiko banki vse gotovinske kredite ponujajo le po fiksni obrestni meri. "S tem ohranjamo gotovost strank, saj je višina mesečnega obroka kredita znana in ostaja nespremenjena vse do konca dobe odplačila kredita, ki je do sedem let," pravijo pri Addiko banki.
Tudi v SKB banki ustrezno prilagajajo elemente poslovne politike, vezane na cenik banke, tudi višino obrestnih mer. "Strankam še vedno ponujamo kredite s fiksno obrestno mero, ki smo jo na stanovanjskih kreditih v zadnjih mesecih nekoliko povišali, skladno z omenjenimi razmerami," pravijo pri SKB.
.webp){kind=icon}
