Analiza ameriškega možganskega trusta Ember kaže, da je zaradi razmaha vetrne in sončne energije količina električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, lani dosegla rekordno raven.
V poročilu, ki ga je v sredo objavil energetski možganski trust, je navedeno, da se bo uporaba premoga, nafte in plina za proizvodnjo električne energije v letu 2023 predvidoma zmanjšala. Če bi se to zgodilo, bi to bilo sploh prvič, da se je uporaba fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije zmanjšala. Edina izjema bi bila leta v času svetovne recesije in pandemije covida-19.
Poročilo navaja, da je raven onesnaževanja, ki na račun proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv segreva planet, morda že dosegla vrh. Ugotovitve kažejo, da je svet dosegel "začetek konca fosilne dobe", je v izjavi povedala glavna avtorica raziskave Małgorzata Wiatros-Motyka. "Vstopamo v obdobje proizvodnje čiste energije," je za ameriško televizijsko mrežo CNN dodala Wiatros-Motyka.
Ember je za četrto izdajo svojega letnega svetovnega pregleda električne energije analiziral podatke iz 78 držav, ki predstavljajo 93 odstotkov svetovnega povpraševanja po električni energiji. Poročilo navaja, da se rekordnih 40 odstotkov svetovne električne energije pridobiva iz obnovljivih virov in jedrske energije.
Vetrna in sončna energija sta v minulem letu predstavljali 12 odstotkov svetovne proizvodnje energije, kar je desetodstotno povečanje v primerjavi s predlani.
Sončna energija je bila leta 2022 že 18. leto zapored najhitreje rastoči vir električne energije na svetu, saj se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 24 odstotkov. Proizvodnja vetrne energije se je povečala za 17 odstotkov.
Ember napoveduje, da bodo v letu 2023 čisti energetski viri lahko pokrili celotno rast povpraševanja po električni energiji.
Vseeno poročilo navaja, da fosilna goriva še vedno prevladujejo. Premog tako ostaja največji vir električne energije po vsem svetu, saj je leta 2022 predstavljal 36 odstotkov svetovne proizvodnje električne energije. Poročilo napoveduje, da se bo proizvodnja energije na račun fosilnih goriv letos zmanjšala za 0,3 odstotka, v naslednjih letih pa bo upad verjetno še večji, saj se bodo na drugi strani povečali deleži vetrne in sončne energije.