.webp){kind=icon}
Izteka se teden, ki je posvečen finančni pismenosti in časovno sovpada z evropskim tednom denarja. Stopnja finančne pismenosti je med Slovenci tudi v letu 2022 ostala na razmeroma nizki ravni, čeprav je v primerjavi z letom 2015 poznavanje posameznih naložbenih produktov nekoliko boljše, je pokazala raziskava družbe Valicon. V upanju na izboljšanje naj bi na finančnem ministrstvu vzpostavili tudi medresorsko skupino za izobraževanje s področja finančne pismenosti, ki pa je še v začetni fazi.
Da je finančna pismenost Slovencev ključna za razoj kapitalskega trga, je vlada ugotovila tudi v strategiji kapitalskega trga do leta 2030. "Tako potrošniki kot podjetja bi morali razpolagati z osnovnim finančnim znanjem (osnovami finančne pismenosti), da bi se lahko pri vlaganjih odločali tudi za, z vidika finančnega znanja, zahtevnejše finančne naložbe in se na drugi strani pri zadolževanju ne bi odločali le za bančne vire," so zapisali. Kot ugotavljajo na ministrstvu, bi bilo treba za ta namen prenoviti nacionalni program finančnega izobraževanja, ki je bil spisan pred 13 leti.
"Program je zastarel in potreben prenove, saj vanj niso vključenii najnovejšii trendi – pojav digitalnih finančnih storitev (DFS), kriptoimetje ipd. Hkrati ga je treba ažurirati glede na izkušnje z zadnjimi aktualnimi krizami – kovidno in geopolitičnimi (vojna v Ukrajini) – ter energetsko in okoljsko krizo," opozarja Primož Zupan, izvršni direktor za nove poslovne modele in inovacije pri založbi Rokus Klett.
"Eden od ključnih ukrepov bi moral biti tudi uvrstitev tematike osnovne finančne pismenosti v šolske izobraževalne programe," priznavajo v strategiji. V okviru sodelovanja med Evropsko komisijo, OECD in državami članicami Evropske unije je v teku priprave okvir finančnih kompetenc za mladino do 18. leta starosti, ki bo predvidoma zaključen letos.
Pa vendar – otroke v šolah mora nekdo poučevati o finančni pismenosti, zato je treba najprej izobraziti učitelje. Na tem področju je država konec lanskega leta objavila razpis za usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji za krepitev digitalnih kompetenc, kompetenc za trajnostni razvoj in finančne pismenosti.
Cilj javnega razpisa je uspešno usposobiti najmanj 20 tisoč strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, in sicer v obsegu 13 izobraževalnih dni. Nenavadno pa je, da je kar 11 dni namenjenih digitalnim kompetencam in temeljnim vsebinam računalništva in informatike, en dan kompetencam za trajnostni razvoj in en dan finančni pismenosti. V tem primeru gre torej pretežno za usposabljanje učiteljev za krepitev digitalnih kompetenc, ne pa za poučevanje o finančni pismenosti.
Skupna višina sredstev, ki je na razpolago za javni razpis do vključno leta 2026, je okvirno do 17,5 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost, od česar je iz mehanizma za okrevanje in odpornost na razpolago največ do 16,9 milijona evrov. "Področje finančne pismenosti je še vedno podhranjeno in bistveno vpliva na finančno zdravje mladih in odraslih," meni Zupan.
'Učenci se že spoznavajo z oblikami in funkcijami denarja'
"V slovenskem kurikulu in učnih načrtih osnovne šole se učenci že spoznavajo z oblikami in funkcijami denarja ter z načini plačevanja in oblikovanja družinskega proračuna ter se učijo o žepnini in varčevanju," zagotavljajo na ministrstvu za izobraževanje. V okviru katerega predmeta, niso navedli. Pojasnili pa so, da ob rednem programu v šolski prostor z različnimi dodatnimi, neobveznimi vsebinami in dejavnostmi vstopajo tudi različni drugi akterji, na primer Združenje slovenskih bank, Finančna uprava RS in drugi.
Kljub temu da na ministrstvu trdijo, da se učenci spoznavajo z osnovnimi oblikami denarja, pa Zupan ugotavlja, da ni sistemske preverbe, koliko so v učnih programih posameznih predmetov dejansko izvedene predvidene vsebine finančnega opismenjevanja. "Prav tako se primanjkljaj kaže pri iniciativah posameznih institucij, ki so usmerjene v finančno opismenjevanje mladih, kjer prihaja do nesinhroniziranega delovanja (npr. poudarki počitniških finančnih šol zasebnih ponudnikov so drugačni od poudarkov finančnega izobraževanja s strani Fursa), tu je potreben celovit pristop," poudarja Zupan.
Takšne vsebine so ob tem namenjene zgolj tistim, ki se samoiniciativno vključujejo v tovrstna izobraževanja, ki npr. sprejmejo skupino do 20 otrok za vsega skupaj dvakrat v letu po en teden v obliki večinoma predavanj. "V primerjavi s celotno šolajočo populacijo so dosegi tovrstnih iniciativ premajhni," dodaja sogovornik.
Pa odrasli?
Ne samo otroke, izobraziti je treba tudi odrasle. Tako med drugim kaže ugotovitev raziskave, ki jo je družba Valicon izvedla lani za Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ). Med 1.017 anketiranimi ljudmi, starimi od 18 do 65 let, jih med oblikami varčevanja največ izpostavlja varčevanje doma in na bančnih tranksakcijskih računih. Ob tem se na eni strani med Slovenci kaže velika naklonjenost klasičnim naložbam v plemenite kovine in nepremičnine, po drui strani pa tudi v izrazito tvegane naložbe, kot so denimo kriptovalute.
Tudi na tem področju se obetajo spremembe, saj je v začtni fazi razvojni projekt Finančna pismenost za odrasle, ki ga pripravljajo na Andragoškem centru Slovenije (ACS). Tudi ta projekt se financira iz mehanizma načrt za okrevanje in odpornost.
"Namen projekta je pripraviti analizo stanja finančne pismenosti pri odraslih in konkretno pripraviti dva javno veljavna programa za odrasle (za nekoliko mlajšo skupino odraslih od 25. do 35. leta in nekoliko starejšo skupino odraslih, starejših od 55 let) ter več neformalnih programov," so za Bloomberg Adria pojasnili pri ACS. Ti dve skupini sta bili predlagani s strani naročnika, ministrstva, upoštevaje rezultate raziskave o finančni pismenosti odraslih, ki jo je izvedel Valicon. "Domnevamo pa, da so potrebe po izboljšanju znanja s tega področja tudi pri številnih drugih skupinah odraslih," dodajajo pri ACS.
Rok za dokončanje razvoja je maja 2024. Po sprejetju programov naj bi se ti izvajali v mreži za izobraževanje odraslih do leta 2026, vanje pa naj bi se vključilo 3.320 odraslih. "Po izteku tega obdobja se bodo programi finančne pismenosti za odrasle najverjetneje financirali iz drugih evropskih skladov," predvidevajo v ACS.
V en glas: Za finančno pismenost treba poskrbeti na ravni države
V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) najprej poudarjajo, da z zakonom nimajo predpisane skrbi za finančno opismenjevanje ali izobraževanje. "Ker pa moramo z opravljanjem svojih nalog kot nadzornik trga finančnih instrumentov skrbeti za varen trg, je v našem interesu, da vlagatelji razumejo ključne finančne koncepte, da razumejo in znajo ovrednotiti ponudbe, ki so jim na voljo, in pri tem delujejo preventivno," so zapisali v odgovoru.
Po njihovem mnenju potreba po izobraževanju vlagateljev in finančni pismenosti še nikoli ni bila večja, saj se finančni trgi kar naprej razvijajo in uvajajo inovacije, naložbeni produkti postajajo vse bolj zapleteni, finančne storitve pa vse bolj raznolike. "Večji dogodki, kot je bila pandemija ali trenutne hitro rastoče obrestne mere in stopnje inflacije, pospešijo spremembe v vedenju vlagateljev pri pridobivanju informacij, naložbenih alternativah in v tehnologijah trgovanja," dodajajo.
Kot ugotavljajo, njihove aktivnosti niso dovolj. "Da bi preprečili izgube slovenskih vlagateljev, največkrat zaradi zaupanja nerealnim ponudbam ponudnikom, bi morali za finančno izobraževanje poskrbeti na ravni države, da se ta del vključi v izobraževalni sistem, kjer bi se že zgodaj naučili o osnovnih finančnih konceptih, tveganjih, donosih, primernih naložbenih produktih za posameznika ter o pravicah in odgovornosti vlagatelja," menijo na ATVP.
Tudi na Ljubljanski borzi se zavedajo pomembnosti finančne pismenosti in k njenemu izboljšanju stremijo prek različnih dogodkov, tako v živo kot tudi v obliki spletnih seminarjev. "Na ta način informiramo posameznike in družbo kot celoto ter jih skušamo usmerjati in jim pomagati pri sprejemanju pravilnih odločitev glede ravnanja z osebnimi financami," so dejali na borzi.
Kot navajajo, se je v lanskem letu povprečno število sklenjenih poslov na Ljubljanski borzi povečalo, in sicer s 130 v letu poprej na 187, torej za več kot 40 odstotkov. "Tudi naši člani opažajo več interesa t. i. retail strank. Verjamemo, da sta takšno povečanje interesa retail strank in njihova aktivacija tudi rezultat naših izobraževalnih dejavnosti, ki pripomorejo k boljši obveščenosti investitorjev," so prepričani.
Prav tako tudi ZDU GIZ na področju finančnega opismenjevanja izvaja različne aktivnosti: od brošur do raziskav in izobraževalnih spletnih seminarjev. "Težko ocenjujemo, ali so naše aktivnosti in prizadevanja k večji finančni pismenosti neposredno prispevali k večjim vlaganjem na trg kapitala v Sloveniji. Zagotovo pa so odzivi udeležencev in naših članov pozitivni," poudarjajo na ZDU GIZ. Tudi oni dodajao, da se razmer ne da spremeniti na kratek rok in da bi bilo treba v Sloveniji na tem področju začeti sistemsko delati že v šolah.
