Ruska stran pripravljena predati NIS tretji osebi

Ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) so poslali zahtevo ameriškemu Uradu za nadzor tujega premoženja (OFAC), v kateri prosijo za podaljšanje licence za delovanje na podlagi pogajanj s tretjo stranjo, je sporočila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović.

Kot je zapisala na svojem Instagram profilu, je v prošnji navedeno, da je ruska stran pripravljena prepustiti nadzor in vpliv nad podjetjem NIS tretji osebi. "Država Srbija je to zahtevo uradno podprla. OFAC je že podal nekaj komentarjev in upamo, da bo svoj položaj predstavil že v tem tednu."

"Časa je vse manj in rešitev je treba najti, vendar državljani ne smejo trpeti in ostati brez goriva. To se ne bo in ne sme zgoditi," je zapisala.

Pred tem je predsednik Srbije Aleksandar Vučić navedel, da je bilo v načrtu, da Srbija zaprosi za izjemo za NIS glede sankcij ZDA, in ob tem dodal, da ima rafinerija v Pančevu zaloge nafte najkasneje do 24. novembra. Rafinerija v Pančevu, z letno zmogljivostjo do 4,8 milijona ton, oskrbuje približno 80 odstotkov srbske tržne porabe.

NIS oskrbuje približno polovico maloprodajnega in celo 80 odstotkov korporativnega trga goriv v Srbiji. Kot edino podjetje v državi, ki predeluje surovo nafto, ima njegovo delovanje neposreden vpliv na razpoložljivost derivatov in državne prihodke, saj se proračun znatno polni iz trošarin in DDV‑ja na gorivo.

Problematični ruski lastniki

OFAC je 10. januarja uvedel sankcije proti dvema velikima ruskima naftnima družbama – Surgutneftegasu in Gazpromnjeftu. Istega dne je družba Gazpromnjeft, ki je takrat imela 50‑odstotni delež v NIS‑u, dobila 45‑dnevni rok, da izstopi iz lastništva NIS‑a.

Na dan, ko so ZDA prvič napovedale sankcije, je Gazpromneft zmanjšal svoj lastniški delež s 50 na 44,85 odstotka, kar so razlagali kot poskus formalnega izpolnjevanja zahtev OFAC‑a. Vendar pa padec deleža pod 50 odstotkov ni odpravilo grožnje sankcij.

Po osmih odlogih sankcij je septembra prišlo do še ene spremembe v lastniški strukturi: delniška družba Intelligence, v lasti Gazproma, je prevzela 11,3 odstotka delnic NIS‑a, torej celoten delež, ki ga je imel matični koncern Gazprom. S tem se je spremenil seznam treh največjih delničarjev srbske naftne družbe. Rusija je po poročanju predlagala ZDA soupravljanje v NIS‑u in tudi, da podjetje začne nabavljati ameriško nafto, vendar rešitve še ni.

NIS se je januarja znašel pod grožnjo sankcij v skladu z dvema izvršnima odlokoma ameriške predsedniške administracije, evidentiranima pod številkama 14024 in 13662. Ta dva dokumenta sta usmerjena v boj proti zlonamernemu ruskemu vplivu in preprečevanje financiranja vojne v Ukrajini. Kot je takrat navedeno na spletni strani OFAC‑a, je bil NIS januarja uvrščen kot podjetje, ki je "delovalo ali naj bi delovalo, neposredno ali posredno, v imenu Gazpromnefta".

Čeprav Gazpromneft ni več večinski lastnik NIS‑a, ostaja največji delničar družbe in posledično tudi največji prejemnik prihodkov. Prek NIS‑a Gazpromneft med drugim pobira prihodke preko mreže bencinskih servisov v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter tudi v Romuniji, ki je članica Evropske unije.

Tudi Lukoilu grozijo sankcije

21. novembra Lukoilu, ki ima v Srbiji 54 bencinskih servisov, bodo ZDA uvedle sankcije 21. novembra, potem ko je propadel poskus prodaje podjetju Gunvor. V Bolgariji je bila Lukoilova rafinerija postavljena pod prisilno upravo oziroma je bil sprejet zakon, s katerim je rafinerija na Črnem morju postavljena pod državni nadzor, medtem ko Srbija glede tega še ni ukrepala.