Top 5 novic za začetek dneva: Natrpan urnik poslancev

Dobro jutro! Pregled prvih novic dneva sem pripravila Pia Bedene Kralj. Začnimo praznično: vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, ko se mošt spremeni v vino. V večini evropskih vinorodnih pokrajin je bila trgatev letos izjemno hitra – tudi pri nas se je začela že v avgustu, to pa ne pomeni, da letina ni bila dobra.

Rekordno zgodnji začetek obiranja je značilen za letošnjo sezono. V Alzaciji se je začela 19. avgusta, v Šampanji dan pozneje, 20. avgusta, v dolini Rone pa so z obiranjem belega grozdja začeli že sredi avgusta – dva tedna prej kot lani. V nemški regiji Rheingau so prve grozde obrali konec avgusta, kar je tri tedne prej od dolgoletnega povprečja.

Jasno je, da naraščajoče temperature in ekstremni vremenski pojavi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, krajšajo rastno sezono in premikajo čas trgatev. Dobra novica pa je, da so vinarji od Francije do Nemčije in Španije (z nekaj izjemami) navdušeni nad obeti za zelo kakovostna vina, čeprav je pridelka nekoliko manj od pričakovanj. Za nižje količine so krivi dolgotrajna vročina, suša in požari.

Poslanci o božičnici, normirancih in letnem netiranju

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji potrdil koalicijska priporočila vladi za zagotavljanje varnosti na Jugovzhodnem delu Slovenije. Vladi med drugim predlagajo, naj jim pojasni, kako zagotavljajo varnost na območjih z zaostrenimi tveganji. Prav tako zahtevajo, da policija, tožilstvo in sodstvo poročajo o učinkih njihovega dela v zadnjih desetih letih na kritičnih območjih. Za so glasovali v koaliciji, v opoziciji pa so se vzdržali.

Po včerajšnji 10-urni seji tudi danes za poslance ni predaha. Državni zbor bo znova na izredni seji odločal o zakonu o izplačilu zimskega regresa oziroma božičnice ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe bo obravnaval predloge za optimizacijo postopkov, pred poslanci pa bo tudi predlog za nadomestilo dobaviteljem zaradi letnega netiranja.

Ameriški javni uslužbenci znova na delo

Senat je s 60 glasovi za in 40 proti sprejel začasni ukrep financiranja za konec zaprtja ameriške vlade, potem ko je skupina sredinsko usmerjenih demokratov podprla zakon. Ukrep, ki večino vlade ohranja odprto do 30. januarja, nekatere agencije pa do 30. septembra, mora zdaj odobriti predstavniški dom, ki ga nadzorujejo republikanci. Obravnavali naj bi ga v sredo, s tem pa se bo po napovedih končalo rekordno 41-dnevno zaprtje.

Zakon bi zagotovil plačilo za začasno odpuščene vladne uslužbence, nadaljeval zadržana zvezna plačila državam in lokalnim skupnostim ter odpoklical zaposlene v agencijah, ki so bili odpuščeni med zaprtjem vlade. "Želimo si, da bi lahko storili več," je dejal senator Dick Durbin iz Illinoisa, drugi demokrat v zbornici. "Zdelo se je, da je zaprtje vlade priložnost, da nas pripelje do boljše politike. Ni delovalo."

Dolar se spet krepi

Kljub skrbem glede letošnjega gibanja dolarja, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump pretresel svetovni gospodarski red, se stvari postavljajo na "pravo" mesto. Bloombergov indeks vrednosti dolarja je letos upadel za skoraj sedem odstotkov  – najslabše v osmih letih – vendar si je od septembrskega dna opomogel za približno tri odstotke, deloma zaradi tako imenovane trgovalne strategije "carry trade".

Ameriške delnice so ob tem zelo bikovske, a evropski vlagatelji tega učinka nismo čutili povsem, saj je okrog 10 odstotnih točk donosnosti pojedlo zmanjšanje vrednosti dolarja. Po zadnjih podatkih je vseameriški indeks S&P 500 v letu 2025 pridobil 14,6 odstotka v dolarjih oziroma zgolj tri odstotke v evrih. Podobna zgodba je pri tehnološkem Nasdaqu, ki je v dolarjih prinesel skoraj 20-odstotni donos, v evrih pa zgolj 6,5-odstotnega. Kaj pravijo borzni poznavalci?

Takšni so sodobni vodje

Kaj pomeni voditi, ustvarjati in uspevati na delu, pri vodenju ter kakšni morajo biti sodobnim vodjam, da spodbujajo inovativnost? Ekipe so precej bolj raznolike, kot so bile nekoč, a usposobljeni menedžerji znajo te razlike preliti v boljše rezultate. Zaposlene znajo voditi skozi spremembe, med drugim pri aktualnem uvajanju umetne inteligence v podjetja, ki pri marsikaterem zaposlenem povečuje negotovost. O tem bo na današnjem predavanju na Ekonomski fakulteti govoril Adam Grant, eden največjih sodobnih mislecev in avtor številnih knjižnih uspešnic, ki so milijone navdihnile, da na delo in življenje pogledajo skozi novo lečo.

O sodobnem voditeljstvu je v oddaji Spotlight razlagal tudi redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Miha Škerlavaj, ki pravi, "da imajo demokratične oblike vodenj pozitiven vpliv" tako na zaposlene kot na razvoj podjetij. Kar lahko voditelji naredijo, je proaktivno in fleksibilno voditeljstvo, trend gre v smeri postherojskega vodenja.

Raziskava Harvarda kaže na pomen psihološke varnosti za inovativnost, vodje morajo biti pozorni na to, kako podajajo povratne informacije. V času, ko so ekipe vse bolj raznolike, pa sogovornik poudarja dejstvo, da sami izbiramo način sodelovanja z drugimi in da je "integracija vedno dvosmerna cesta". Zelo pomemben je tudi sistema trajnega učenja in izboljševanja, saj ta glede na raziskave prinaša znatno izboljšanje dodane vrednosti. Vse to je še posebej pomembno v času hitrega tehnološkega napredka, uvajanja umetne inteligence, ko se povečuje negotovost zaposlenih. 

Najbolj brano

1. Po neuspehu Mazda tokrat napada s pomočjo Kitajcev

2. Državne obveznice, ki obljubljajo več kot 10-odstotne donose. Pa so varne?

3. Slovenski trg dela se spreminja: 'Znanje slovenskega jezika vse manj pogoj za zaposlitev'

4. Zohran Mamdani: Od "skandinavskega politika" do "komunističnega norca"

5. Skok delnic v ZDA, v Ljubljani pa padci: najbolj v minus Krka

Danes spremljamo

O poslovanju bo poročal SoftBank. V Nemčiji bo inštitut Zew objavil poslovna pričakovanja. V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti. Na Kitajskem bo potekal tako imenovani dan samskih, eden največjih potrošniških festivalov na svetu. Finančni ministri držav skupine G7 se bodo sestali v Kanadi.