.webp){kind=icon}
Izjava infrastrukturnega ministra Bojana Kumra, ki je za Dnevnik povedal, da ne bi bilo nič narobe s povečanjem državnega deleža v Petrolu, je močno razburkala javnost, valovi pa so pljusknili tudi na Ljubljansko borzo. "Reakcije trga – javnih družb in vlagateljev – na ministrovo izjavo so pokazale na potrebo po bolj premišljenem komuniciranju nosilcev javnih funkcij v zvezi z vrednostnimi papirji javnih družb," so jasni na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Delnica Petrola se je z dobrih 500 evrov konec julija močno približala 350 evrom; samo po Kumrovi izjavi je izgubila devet odstotkov. Danes je nekoliko pridobila, tako da se njena vrednost giblje okrog 365 evrov. To je še vedno 35 odstotkov nižje od letošnje rekordne vrednosti, ki jo je s 562 evri delnica dosegla ob koncu januarja.
Delničarji Petrola imajo sicer več razlogov za skrb. Poleg Kumrovih namigov je velika negotovost tudi okrog Geoplina, ki ga čaka morebitna dokapitalizacija, in glede izpada prihodkov zaradi regulacije maloprodajnih cen v prvem polletju. Ravno zato Petrolu grozi tudi poslabšanje kreditne ocene, saj ga je bonitetna hiša Standard & Poor's uvrstila na seznam 'CreditWatch Negative'.
Preberi še
Delnici Petrola zmanjkuje goriva
Delnica je od avgusta izgubila skoraj tretjino vrednosti, v današnjem trgovanju pa 4,3 odstotka.
03.10.2022
Nacionalizacija Petrola? Minister Kumer ni opravil nobenega sestanka
Zakaj bi država želela povečati svoj delež v Petrolu, ne vedo niti v Petrolu, ekonomisti opozarjajo pred nevarnostjo nacionalizacije.
03.10.2022
Kaj državna dokapitalizacija Geoplina pomeni za Petrol?
Največji naftni trgovec ne želi sodelovati pri zagotavljanju dodatnega kapitala za Geoplin.
29.09.2022
Delnica Petrola tone, kaj se dogaja?
Delnica Petrola zdrsnila na vrednost 355 evrov, češki analitik priporoča nakup delnic slovenskega energetskega velikana.
28.09.2022
ATVP politikom svetuje temeljit premislek
Zaradi močne reakcije vlagateljev smo na ATVP naslovili vprašanje, ali obstajajo pravila glede komuniciranja politikov o delniških družbah in ali gre za manipulacijo s tečajem. "S področja nadzora, ki ga izvajamo, pravila glede komuniciranja politikov v zvezi z javnimi družbami ne obstajajo," odgovarjajo na ATVP.
Po njihovih besedah pa ne glede na to, da večina informacij glede javnih družb prihaja od izdajatelja, lahko tudi izjave drugih oseb izzovejo odziv vlagateljev, ki se lahko odrazi na gibanju tečaja vrednostnih papirjev javne družbe. "Od tega, kdo informacijo sporoča, je odvisno, ali jo vlagatelji lahko upoštevajo kot bolj ali manj verodostojno," so jasni na ATVP.
Zato je po njihovem mnenju pred vsakim komentiranjem vrednostnih papirjev, ki kotirajo na organiziranem trgu, ali njihovih izdajateljev treba temeljito razmisliti o posledicah takšnih izjav.
S predstavniki Petrola minister ni sestankoval
Ministrova izjava glede Petrola je težko razumljiva tudi zato, ker so z ministrstva za infrastrukturo sporočili, da minister ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb in na to temo tudi ni opravil nobenega sestanka. "Izjavo je potrebno razumeti kot aktualen splošen komentar," Kumerjeve besede pojasnjujejo na ministrstvu.
Za upravljanje kapitalskih naložb je v skladu z veljavno zakonodajo odgovoren Slovenski državni holding v okviru sprejetih strategij upravljanja in potrjenih letnih načrtov upravljanja.
Zakaj bi država želela povečati svoj delež v Petrolu, ne vedo niti v Petrolu. O tem se z vlado predhodno tudi niso pogovarjali. "Lastniki odločajo, kaj se bo zgodilo z njihovimi lastniškimi deleži. Hkrati ocenjujemo, da je trenutna lastniška struktura povsem ustrezna. Tudi naša izpostavljenost do Geoplina ni velika," so za Bloomberg Adria povedali v Petrolu, ki ima v naložbenem portfelju približno 50 družb.
Delničarji imajo več razlogov za strah
Krepak upad vrednosti delnic Petrola je najverjetneje povezan tako z negotovostmi glede Geoplina kot tudi z najavo morebitne prekinitve dobave ruskega plina prek Ukrajine. Odprta so tudi vprašanja glede vladne regulacije cen naftnih derivatov, s katero je vlada skušala zajeziti energetsko krizo ter astronomsko rast cen plina in elektrike.
Zamrznitev maloprodajnih cen naftnih derivatov je povzročila izpad EBITDA v višini 108,9 milijona evrov v Sloveniji in v višini 14,5 milijona evrov na Hrvaškem, skupno torej 123,4 milijona evrov v prvem polletju.
Zaradi vladnega ukrepa je Petrol v prvem polletju ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znašal 48,6 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 64 odstotkov pod načrtom za to obdobje.
Pozitivne učinke na poslovanje skupine Petrol sicer pričakujejo zaradi dobre turistične sezone, vendar bo to znano šele ob objavi poročila o poslovanju v tretjem trimesečju.
