Po pol milijarde vredni dokapitalizaciji Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) bo vlada do konca leta dokapitalizirala še Eles, sistemskega operaterja prenosnega omrežja, in sicer v višini 170 milijonov evrov. "Naknadno vplačilo je namenjeno za nakupe električne energije za pokrivanje izgub, ki bodo nastale v letu 2023," je po seji državnega sveta dejal finančni minister Klemen Boštjančič.
Zaradi velike nihajnosti na trgih se po ministrovih besedah zasleduje namen, da Eles izkoristi trenutne ugodne razmere. "Poleg dnevnih nakupov elektrike na borzi, da se čim prej pokrije čim večji delež celotnega portfelja potrebne elektrike za 2023 in sorazmerni delež tudi za naslednja leta," je dodal Boštjančič.
Eles zaradi šibke likvidnostne situacije ob zaključku investicijskega cikla pri finančnih institucijah nima možnosti pridobiti potrebnih sredstev v zahtevanem obsegu in času. Dodatna finančna sredstva tako potrebuje s strani ustanovitelja, je povedal Boštjančič.
Preberi še
Nujna seja komisije: Zakaj HSE potrebuje dokapitalizacijo?
Prva tranša od treh je znašala 300 milijonov evrov.
08.12.2022
Dokapitalizacija Geoplina ni potrebna, Petrol bo zagotovil posojilo
Geoplin bo pozval ruski Gazprom k odpravi kršitev pogodbe o dobavi plina.
29.11.2022
Omejitev cen elektrike in plina še za javne zavode
Vlada je danes sprejela tudi uredbi o določitvi najvišje maloprodajne cene elektrike in zemeljskega plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine, ki bosta veljali celotno leto 2023. Po uredbi o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike za višjo dnevno tarifno postavko znaša 207 evrov za megavatno uro, za nižjo dnevno tarifno postavko 148,5 evra in za enotno tarifno postavko 186 evrov brez davka na dodano vrednost (DDV).
Omejitev cen bo veljala za vrtce, šole, izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, zdravstvene domove in druge javne zavode, občine, izvajalce socialnovarstvenih storitev in programov ter izvajalce programov v podporo družini, ki niso vključeni v veljavno regulacijo cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce, ker so večji porabniki, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen.
Tako so sedaj v uredbi med drugim vključeni Radiotelevizija Slovenija, bolnišnice, kulturne ustanove, knjižnice, športne dvorane, visokošolski zavodi, hospici, centri za izobraževanje in druženje, terapevtski centri ter invalidska društva, je naštela.