Panoge prihodnosti: Kje bo največ priložnosti za posel

Pred kratkim smo poročali, da je število prebivalcev prebilo rekordno mejo osmih milijard. S tem se je odprlo tudi vprašanje, katerim panogam se bodo v luči naraščajočega prebivalstva začele odpirati nove priložnosti. Katere bodo vroče panoge v prihajajočem desetletju in brez katerih človeštvo ne bo preživelo? Zbrali smo različna mnenja.

Rast tradicionalnih panog in njihova nadgradnja

V preteklih letih so se pojavile nove, ekstravagantne priložnosti z enormnimi napovedmi o svetli prihodnosti, opaža Lovro Gruden, direktor poslovnega svetovanja Indigo consulting, ki je del skupine Pristop. Ob tem omenja podjetje Meta, kjer so stavili na t. i. Metaverse in porabili milijarde evro za razvoj vzporednega sveta oziroma ekosistema, ki se še ni izkazal kot dobra poslovna poteza. A hkrati skorajda ni poročila ali analitika, ki Metaversu ne bi napovedal izjemne prihodnosti. 

V tem desetletju Gruden sicer ne pričakuje večjih sprememb in nastanka popolnoma novih panog, kot jih še ne poznamo. "Dokler bo monetarna politika restriktivna, razpoložljiva sredstva za vlaganje na trgu manjša in vlagatelji opečeni, bo razvoj na kapitalskih trgih verjetno brez večjih ekstremov," razmišlja. V prihodnjem desetletju pa Gruden pričakuje  dodatno modernizacijo obstoječih panog na podlagi digitalizacije in inovacij, ki danes že obstajajo in še niso implementirane. "Na teh področjih bo precej priložnosti za vlagatelje, ki želijo sredstva preusmeriti izven tradicionalnih panog," dodaja.

Na eni strani predvideva rast znotraj tradicionalnih panog, ki so v osnovi ključne, torej gre za prehrano, energetiko, logistiko, surovine in podobno, na drugi strani pa rast znotraj panog, ki tradicionalne panoge nadgrajujejo. Takšna je denimo informacijska tehnologija. "Priložnosti bodo v panogah, ki bodo sposobne klasične panoge modernizirati in povečati njihovo učinkovitost," še dodaja. Gruden nam je posredoval tudi pregled panog, v katerih vidi največji potencial za rast.

4 vroča področja: Genetika, energetika, informatika, robotika

"Inovatorji in podjetniki, ki razmišljajo dolgoročno, se morajo zavedati, da se danes zelo verjetno pripravljajo spremembe, kot jih poznamo iz časa začetkov industrijske revolucije po letu 1760," izpostavi Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Po njegovem mnenju se danes odpirajo vsaj štiri velika razvojna področja, katerih pomen danes sicer težko razumemo, jutri pa brez dejavnosti na tem področju ne bomo preživeli. Gre za genetiko, energetiko, informatiko in  robotiko, ki jih v nadaljevanju natančneje tudi opiše.

Genetsko in personalno medicino je oznanila tehnologija mRNK, ki jo poznamo iz cepiv proti covidu-19. "To tehnologijo so razvijali za cepivo proti raku, jo potem uporabili v cepivu proti covidu-19, v nekaj letih pa bomo dobili v resnici cepivo proti nekaterim rakom," razloži Tajnikar in doda, da je ta tehnologija povezana s preboji na področju umetne proizvodnje človeških organov, različnih terapij in zdravil ter z razvojem aparatov in priprav, ki jih lahko uporabljamo v takšni medicini.

Za energetiko, kot pravi, je danes jasno, da so tehnologije sončnih celic, vetrnih elektrarn in lionskih baterij zastarele. Tajnikar predvideva, da bo verjetno preboj nastal z majhnimi jedrskimi baterijami in modularnimi jedrskimi elektrarnami. "V nekaj desetletjih bomo dobili energijo, o kakršni danes ne sanjajo niti pisci znanstvene fantastike," je še prepričan.  

Informatika ne bo nadomeščala človeških možganov, ampak bo omogočila simuliranje možganskih procesov v obsegih, ki so za človeka nedosegljivi, nadaljuje. "Danes splošni zdravnik lahko postavi diagnoze zgolj na podlagi znanja, ki ga ima v glavi, čeprav je v medicinskih učbenikih na milijone več diagnoz. Jutri mu bo pomagal računalnik, ki bo vse te diagnoze 'imel v glavi'," za lažjo predstavo doda Tajnikar.

Depositphotos                                                                                                                                                                                                                                          

 

Četrto področje je robotika. Robote bomo srečevali marsikje: od gradbeništva, proizvodnje avtomobilov do operacijskih dvoran. Roboti bodo natančno in nezmotljivo nadomeščali človeško delo, ljudje pa se bodo ukvarjaliz dejavnostmi, ki jih še ne bodo prevzeli roboti, nadaljuje Tajnikar.

"Roboti bodo radikalno spremenili človeško družbo, saj bo klasične delovne sile v industrijski proizvodnji vse manj, s tem pa bo tudi vse manj z delom zasluženih dohodkov," doda Tajnikar in premislek zaključi, da bo to v času, ko koncentracija bogastva pri posameznikih na svetovni ravni temelji na potrošnji teh dohodkov. Dobivali bomo dobrine, ki jih danes sploh ne poznamo ter jih ne bo treba kupovati in plačati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar