Od startupa do dveh milijonov evrov odobrenih kreditov mesečno

V luči praznikov marsikdo že razmišlja, da bi nakupe opravil na obroke. "Kupi zdaj, plačaj potem" je model, ki prinaša lepe rezultate ponudnikom obročnega financiranja. Kakšne pa so pasti za potrošnike? Preverili smo, kako deluje startup Leanpay, ki potrošnikom omogoča nakupe na obroke brez uporabe kartice pri skorajda vseh večjih trgovcih.

"Čeprav smo startup, že poslujemo pozitivno"

"Poslovanje v Sloveniji je zadnji dve leti pozitivno, čeprav startupi ponavadi rabijo precej časa, da ne ustvarjajo izgub, ki jih krijejo s kapitalskimi injekcijami," se pohvali Janko Medja, nekdanji predsednik uprave NLB in soustanovitelj Leanpaya. Izkušeni bančnik pravi, da je za profitabilno operacijo dovolj, če na mesec odobrijo dva milijona evrov kreditov. "Letos pričakujemo okrog tri milijone prihodkov, lani jih je bilo dva milijona," še dodaja Medja.

Kot pravi, imajo kar nekaj virov prihodkov, medtem ko na stroškovni strani prevladujejo stroški financiranja s strani finančnega partnerja. "Izkoriščamo kombinacijo razlik v provizijah," pojasnjuje sogovornik. 

Med trgovci se tovrstne storitve širijo kot požar

Trgovci so njihova najboljša reklama, pravi Medja. "Ponavadi je tako, da ko začneš delati z enim ponudnikom, ki je vsaj srednje velik, se tudi njegovi konkurenti počasi bolj zanimajo za naše storitve," pojasnjuje. Trgovcem gre namreč po besedah Medje zaradi dodatne storitve prodaja precej bolje, poveča se predvsem število večjih košaric.

"Trgovcem dajemo veliko ugodnosti, denimo ne zaračunamo dodatnih provizij, ki so pri bančnih karticah," razkriva Medja. Tako se tudi trgovcem izplača spodbujati stranke, da namesto kartic, pri katerih plačajo kartične provizije, izberejo Leanpay, pri katerem teh provizij ni. Prav tako trgovcu plačujejo tedensko, medtem ko kartični ponudniki sredstva nakazujejo mesečno.

Ob tem sogovornik navaja, da pri spletnih nakupih elektronike beležijo petino vseh plačil prek aplikacije, pri nekaterih medicinskih storitvah (dentalna medicina, okulisti) tudi več kot 30 odstotkov. Pri večini trgovin se sicer delež giblje od petih do desetih odstotkov prodajne vrednosti.

Trenutno imajo pri Leanpayu z različnimi trgovci (med drugim v Merkurju, Big Bangu in Mimovrste) sklenjene posebne akcijske ponudbe, kjer obročne nakupe ponujajo brez obresti in dodatnih stroškov."Najmočnejši smo v panogah elektronike, pohištva, športnih rekvizitov, vedno bolj pa tudi na področjih dražjih storitev, recimo okulistike in zobozdravstva," našteva Medja.

Je takšno zadolževanje za potrošnike lahko nevarno?

"Povprečni nakup v spletni trgovini letos znaša 553 evrov, potrošniki se največkrat odločijo za 12 obrokov," dodaja Medja, medtem ko povprečni nakup v fizični trgovini letos znaša 1.450 evrov, potrošniki se največkrat odločijo za 24 ali 36 obrokov.

Če je tovrstna storitev enostavno dostopna že pri trgovcu, lahko predstavlja nevarnost za potrošnika. Ta se lahko s takšnim zadolževanjem hitro znajde v vrtincu dolgov. Ali lahko to vodi v prezadolženost? "Ravno zaradi odgovornosti zadolževanja prejemke potrošnika obremenimo manj kot druge komercialne banke. Uporabljamo mejo 40 odstotkov mesečnih rednih prejemkov – to je maksimalna meja zadolžitve," pojasnjuje Medja. Po njegovih besedah slovenske banke uporabljajo tudi 50- ali 60-odstotno mejo.

Ali so zaradi tega nekonkurenčni? "Mi smo tu malo konservativnejši, ker smo vedno stavili na to, da je naš proces toliko hitrejši in enostavnejši in da nas stranke ne bodo izbrale zaradi višine kredita," pravi sogovornik. Kot še dodaja, se regulatorji v tujini zadnjih pet let začenjajo pritoževati nad tovrstnimi storitvami. "Kot na primer pri Klarni (gre za enega največjih fintech ponudnikov obročnega financiranja, op. a.), predvsem ker niso delali celovite presoje kreditne sposobnosti in so prezadolževali ljudi. Pri nas se to ne more zgoditi," je jasen Medja. Prezadolžitve prebivalcev so že problem v Združenih državah Amerike (ZDA), prav tako tudi v Združenem kraljestvu, zato so tudi regulatorji pozornejši.

Kreditno sposobnost pri Leanpayu preverjajo na podlagi petih vprašanj, vpogled pa imajo tudi v kreditni register Sisbon. Pogoj za odobritev obročnega nakupa je reden prejemek – ne glede na to, ali gre za pokojnino ali plačo. "Ne sprašujemo, ali so stranke zaposlene za določen ali nedoločen čas. Tu smo kar odprti," pravi soustanovitelj fintech startupa. Čeprav se za potrošnika to morda sliši kot dobrodošla razlika glede na bančno ponudbo, kjer so glede tega praviloma bolj striktni, pa je lahko to za stranko večje tveganje, če ostane brez zaposlitve.

Je ceneje najeti potrošniški kredit ali uporabiti Leanpay?

Ker so storitve Leanpaya potrošnikom na voljo na vsakem koraku – tako na spletu kot v fizičnih trgovinah –, smo preverili, ali se morda lahko potrošnik ujame v past višjih obrestnih mer glede na bančno ponudbo. V okolju vse višjih obrestnih mer se seveda dražijo tudi obročni nakupi. "Trenutna obrestna mera je 7,65 odstotka, znesku nakupa pa je treba prišteti štiri odstotke enkratnega stroška presoje tveganja," je povedal Medja in poudaril, da so obrestne mere fiksne.

Pri Leanpayu obrestne mere oblikujejo na način, da sami ne nosijo obrestnega tveganja. Poleti, ko je Evropska centralna banka (ECB) prvič po 11 letih dvignila ključno obrestno mero, so to dvignili tudi pri Leanpayu, in sicer za 0,7 odstotka. "Če se bodo obrestne mere še dvigovale, bomo morali narediti novo prilagoditev v začetku leta," še napoveduje Medja. Pri tovrstnih posojili je zato pomembno, da smo pozorni na celotne stroške posojila, ki so prikazani v efektivni obrestni meri (EOM).

Kako se to primerja s potrošniškimi bančnimi krediti? Kot kaže analiza, ki smo jo naredili med poljubno izbranimi bankami in Leanpayem, je ponudba Leanpaya pri nižjih zneskih kredita in ob daljši ročnosti konkurenčna bančnim. Denimo za obročni nakup v višini 900 evrov, ki ga odplačujemo štiri leta, bomo vsak mesec odšteli dobrih 22 evrov, kar je primerljivo z najemom potrošniškega kredita v enaki višini in z enako ročnostjo. EOM je sicer najnižji pri DBS, in sicer znaša 7,26 odstotka.

Večje razlike so pri najemu večjih zneskov s krajšo ročnostjo. Tu so razlike tako pri višini efektivne obrestne mere (EOM) kot v višini obrokov opaznejše. Za štiri tisoč evrov vreden nakup, ki ga želimo prek Leanpaya odplačati v enem letu, bomo vsak mesec odšteli 372 evrov, medtem ko se ponudbe potrošniških posojil različnih bank gibljejo okrog 345 evrov na mesec. EOM je najvišji ravno pri Leanpayu (16,5 odstotka).

"Potrošniku je pri krajših in manjših kreditih za obrestne mere vseeno"

Slovenci so znani po svoji varčnosti in tem, da se ne želijo zadolževati, a se po besedah Medje to že spreminja. "Starejše generacije imajo še vedno stigmo pred krediti, medtem ko so mlajše generacije že odrasle v logiki naročnin," pravi sogovornik. "Naročniška logika se zelo pokriva s plačevanjem na obroke." Po njegovih besedah zato mlajše generacije na takšno zadolževanje ne gledajo kot na kredit ali bančno storitev, ampak na financiranje. 

Pri potrošniškem kreditiranju majhnih zneskov obrestna mera niti ni tako pomemben podatek, meni Medja. "Če nekdo plača 20 ali 25 evrov več na leto za obresti, mu je precej vseeno, mi pa si lahko pokrijemo stroške financiranja," še dodaja. Vse te manjše mesečne obveznosti se seštevajo, zato mora potrošnik redno spremljati svoje finančno stanje. Kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), gre pri prezadolženosti najpogosteje za kombinacijo več dolgov, tako kreditov kot limitov, lizingov, nakupov s kartico in na obroke. Na koncu lahko vse skupaj pripelje do prezadolženosti.

 

lastni arhiv

 

Medja je optimističen in pravi, da verjame, da je pred njimi nekaj let strme rasti. Letos poleti so storitev ponudili tudi na Hrvaškem, kjer je konkurenca manjša, saj tovrstnih ponudnikov še ne poznajo. Poleg tega so pridobili licenco za potrošniško financiranje v Romuniji in na Madžarskem, ki sta glavna cilja za prihodnja leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar