Na današnji seji je Ekonomsko-socialni svet (ESS) ponovno razpravljal o zvišanju minimalne plače, pri čemer so vlada in delodajalci na nasprotnih bregovih. Čeprav naj do samega dogovora še ne bi prišlo, je minister za delo Luka Mesec po seji pojasnil, da se bo minimalna plača uskladila januarja, in sicer tako z inflacijo kot z življenjskimi stroški.
Za koliko se bo dvignila, zaenkrat minister še ni ugibal, saj da čakajo na podatek o inflaciji. Po njegovih besedah sta sindikalna in delodajalska stran precej narazen, kar se tiče višine zvišanja. Prejšnji petek je Mesec po seji sicer napovedal, da naj bi v letu 2023 minimalna plača znašala vsaj 850 evrov neto.
Sprva je vlada zagovarjala dva koraka uskladitve: V prvem naj bi se minimalna plača uskladila z na novo izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški, kar pomeni bruto dvig za 5,49 odstotka, s 1074,43 na 1133,37 evra, oziroma neto zvišanje za 3,2 odstotka, s 778,40 na 803,80 evra. V drugem koraku januarja prihodnje leto naj bi tako kot vsako leto nov znesek uskladili še z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin.
Preberi še
Minimalne plače rastejo in bodo še rasle; kako visoko se bodo povzpele
Minimalne plače se bodo letos in prihodnje leto znatno povečale v 12 od 19 držav evroobmočja.
07.11.2022
Nekatera podjetja prehitela vlado in že dvignila plače nad minimalno
Po besedah ministra Mesca naj bi minimalna plača prihodnje leto presegla 850 evrov.
03.11.2022
Delodajalci proti izrednemu dvigu minimalne plače, Golob meni drugače
Premier Golob nasprotno ocenjuje, 'da ljudje potrebujejo dvig čim prej'.
27.10.2022
Dvofazno uskladitev si želijo tudi sindikati, medtem ko se delodajalci zavzemajo za enkraten dvig, saj da več dvigov predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja.
Vladna stran je predstavila tudi izhodišča shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s katerimi naj bi podjetja lažje prebrodila energetsko krizo. Do 30. novembra bo vlada shemo javno predstavila. Po poročanju STA, kjer so pridobili vladni dokument, naj bi bila prepoved izvajanja dejavnosti države pogoj za subvencioniranje čakanja na delo, alternativni pogoj pa tudi koriščenje ukrepa z zavezo po naknadnem vlaganju v zeleni prehod upravičenca.