Razpoloženje slovenskih potrošnikov se je maja znova poslabšalo. Upadanje vrednosti je prisotno že od februarja, rahel popravek navzgor je bil le v aprilu. Vrednost kazalnika se je maja glede na april zmanjšala za štiri odstotne točke, od dolgoletnega povprečja pa je nižja za devet odstotnih točk.
Najizraziteje se je poslabšal kazalnik primernosti trenutka za večje nakupe, ki je glede na april nižji za 12 odstotnih točk, kažejo podatki statističnega urada Surs.
Na mesečni ravni so se poslabšale vse štiri komponente kazalnika: pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu in pričakovanje glede večjih nakupov za pet odstotnih točk, trenutno finančno stanje v gospodinjstvu za tri odstotne točke, pričakovanje glede gospodarskih razmer v državi pa za dve odstotni točki.
Preberi še
Kakšno rast BDP napovedujejo Sloveniji razne inštitucije
Naredili smo pregled napovedi gospodarske rasti Sloveniji, ki jih pripravljajo domače in mednarodne institucije.
17.05.2022
V prvem četrtletju 2022 slovensko gospodarstvo zraslo za 0,8 odstotka
Slovenija uvozila več kot izvozila, povečala se je domača potrošnja.
16.05.2022
Zaupanje potrošnikov glede na lanski maj nižje za 13 odstotnih točk
V medletni primerjavi je bila vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov nižja za 13 odstotnih točk. Tudi na letni ravni so se poslabšale vse štiri komponente tega kazalnika: pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 21 odstotnih točk, pričakovanje glede gospodarskih razmer v državi za 17 odstotnih točk, pričakovanje glede večjih nakupov za deset odstotnih točk in trenutno finančno stanje v gospodinjstvu za tri odstotne točke.
V prvem četrtletnu močna domača potrošnja, bo tako še naprej?
Po podatkih statističnega urada je gospodarsko rast, ki se je v prvem četrtletju glede na prejšnje povišala le za 0,8 odstotka, gnala predvsem domača potrošnja. Potrošnja gospodinjstev je bila tako v medletni primerjavi v prvih treh mesecih višja za petino. Glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov, ki ocenjujejo, da zdaj ni več primeren trenutek za večje nakupe, je na mestu vprašanje, ali bo tako tudi v drugem četrtletju.
Kot napovedujejo pri Umarju, naj bi namreč gospodarska rast letos v velikem delu izhajala iz rasti domače porabe. »Rast zasebne porabe se bo po lanskem močnem odboju, ki je bil posledica rasti razpoložljivega dohodka, letos umirila. Zaradi sproščanja omejitvenih ukrepov pa se bo letos okrepila predvsem poraba storitev,« so zapisali v poročilu.
Burger: Višanje obrestnih mer bo dodatno umirilo potrošnjo
»V zadnjem mesecu je dodaten razlog za upad zaupanja morda nastop nove vlade s koalicijsko pogodbo, ki ni ravno prijazna za gospodarstvo in davkoplačevalce, potem pa je tu še vedno visoka inflacija,« majski upad zaupanja pojasnjuje ekonomist Anže Burger. K temu dodaja, da OECD v celotnem evroobmočju zaznava upad zaupanja potrošnikov in tudi ostalih deležnikov, kot so podjetja. »Posledica tega pa je umirjanje gospodarske rasti. Potrošniki so se ustrašili visoke inflacije, zato prehajajo v večje varčevanje in zmanjšujejo dolgoročno potrošnjo,« pravi Burger.
Bi lahko to pomenilo dodatno tveganje za nastop recesije? Burger odgovarja, da bo v kombinaciji s prihajajočimi višanji ključnih in tržnih obrestnih mer v gospodarstvu zagotovo problem stagflacija. »ECB mora odgovoriti na to z višanjem obresti, kar bo še dodatno umirilo potrošnjo. Pred seboj imamo v najboljšem primeru obdobje umiritve rasti, morda pa celo krajšo recesijo. Odvisno bo tudi od tega. kako se bodo gibale cene surovin in hrane, namreč vidimo, da največje izvoznice osnovnih dobrin svoj izvoz dodatno omejujejo in dražijo,« opozarja Burger.