Slovenski potrošniki novembra bolje razpoloženi, plače pa nižje

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v novembru višja tako na mesečni kot tudi na letni ravni, ugotavlja statistični urad RS (Surs). K temu je morda nekoliko prispevala nakupovalna vročica, trgovci so že pred dnevi začeli oglaševati popuste, ta teden pa se zaključuje s črnim petkom. Kazalnik se je glede na oktober zvišal za odstotno točko, od dolgoletnega povprečja pa je bil nižji za deset odstotnih točk.

Če se pri nas očitno potrošniki navdušujejo nad akcijami trgovcev, pa je raziskava nemškega potrošniškega združenja Handelsverband kaže, da bo četrtina Nemcev letošnje božično-novoletne praznike varčevala. 

Pri nas sta se najbolj izboljšala kazalnika pričakovanje glede večjih nakupov (za štiri odstotne točke) in glede gospodarskih razmer v državi (za dve odstotni točki). Poslabšal se je kazalnik pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu (za dve odstotni točki), kazalnik trenutno finančno stanje v gospodinjstvu pa je ohranil vrednost iz prejšnjega meseca.

Nihče ne pričakuje upada cen

Na letni ravni je bila vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov za pet odstotih točk višja od vrednosti v lanskem novembru. Slovenski potrošniki so sicer v veliki večini prepričani, da bodo cene še naprej naraščala. Dobra tretjina jih tako meni, da bodo naraščale po enaki stopnji kot doslej, medtem ko dobra četrtina meni, da bodo rasle hitreje. Praktično nihče ne pričakuje, da bodo cene upadle.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala, na 6,9 odstotka. K temu je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki med 12 skupinami k inflaciji še vedno prispevajo največ. Inflacija pa še naprej presega povprečje evrskega območja (merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin – HICP, ki omogoča evropsko primerjavo).

Potrošnja v tretjem četrtletju nižja

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je poročal, da je bila v tretjem četrtletju potrošnja gospodinjstev po rasti v prvi polovici leta medletno manjša, in sicer za 0,8 odstotkov. Manjši kot pred letom so ostali nakupi neživil (realno za osem odstotkov), živil, pijač in tobačnih izdelkov (realno za dva odstotka) ter število prenočitev domačih turistov v Sloveniji (za osem odstotkov).

Po rasti v preteklih dveh četrtletjih je bila medletno manjša tudi prodaja novih osebnih avtomobilov (za odstotek). Medletno večja pa je julija in avgusta ostala potrošnja za turistične storitve v tujini (skupaj nominalno za 14 odstotkov), pri čemer je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem v teh dveh mesecih medletno manjše za dva odstotka.

Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila prodaja v tretjem četrtletju medletno nominalno večja za štiri odstotke, realno pa je bila drugič zapored medletno manjša.

Plače septembra na mesečni ravni celo nižje

Ob tem je bila v primerjavi s plačo za avgust povprečna bruto plača za september nekoliko nižja - nominalno za 2,1 odstotka, realno pa za 2,4 odstotka. Povprečna bruto plača za september je znašala 2.174,70 evra, kar v neto znesku znaša 1.413,16 evra.

V primerjavi s plačo za prejšnji september je bila višja nominalno (v bruto znesku za 9,5 odstotka, v neto znesku za 9,1 odstotka) in realno (v bruto znesku za 1,9 odstotka, v neto znesku za 1,5 odstotka).

V primerjavi s plačo za avgust se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala za 1,7 odstotka, v zasebnem pa za 2,4 odstotka. Povprečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.323,81 evra), najnižja pa v gostinstvu (1.593,92 evra).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar