Borze po posredovanju britanske centralne banke dobile nov zagon

Borzni indeksi so v sredo prekinili trend večdnevnega upadanja. Potem ko je največje svetovne indekse zaradi vztrajnega višanja obrestnih mer ameriške centralne banke zajela panična razprodaja delnic, so včeraj ponovno ustvarili rast. Ameriški borzni indeksi so pridobili, donosnost na ameriške državne obveznice pa je upadla. Zasluge gredo britanski centralni banki (BoE), ki je posegla na trg državnih obveznic in povsem spremenila politiko. Namesto začetka prodaje portfelja državnih obveznic, ki je bil načrtovan za ponedeljek, so ponovno začeli z nakupi.

Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 je sredin trgovalni dan zaključil pri 3.719,04 točke. To je 71,75 točke oziroma 1,97 odstotka višje od izhodišča. Indeks je zabeležil prvi dan rasti po Fedovem dvigu obrestnih mer pretekli teden. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj pridobil 548,75 točke, kar je 1,88 odstotka, in se povzpel na 29.683,74 točke. Tehnološki indeks Nasdaq je zrasel za 222,13 točke oziroma 2,05 odstotka in dan sklenil pri 11.051,64 točke.

Donosnost na ameriško desetletno obveznico je, potem ko je presegla štiri odstotke, včeraj zdrsnila na 3,77 odstotka. Pri petletni obveznici je donosnost upadla za 64 bazičnih točk, na 3,99 odstotka. Pri 30-letni se je upadanje donosnosti ustavilo pri 3,72 odstotka. Donosnost na britansko 30-letno obveznico je po intervenciji BoE upadla za več kot odstotno točko.

Na azijskih borzah so dogajanje v Evropi in ZDA dobro sprejeli. Najpomembnejši borzni indeksi se gibljejo v zelenem. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših japonskih delnic, je pridobil 252,88 točke, kar je slab odstotek, in se je ob 7.30 gibal pri 26.426,86 točke. Širši japonski delniški indeks Topix je zrasel za 15,53 točke, to je 0,84 odstotka, in je pri 1.870,68 točke. Na hongkonški borzi je indeks Hang Seng pridobil 1,1 odstotka oziroma 190,29 točke ter se giblje pri 17.441,17 točke. V Šanghaju je indeks Shanghai Composite zrasel za 0,38 odstotka oziroma 11,43 točke, na 3.056,50 točke.

Cene nafte še naprej upadajo. Severnomorska nafta brent se je pocenila za 0,44 odstotka, na 88,93 dolarja za sod. Zahodnoteksaška nafta WTI je 0,49 odstotka cenejša. Za 159-litrski sod je potrebnih 81,75 dolarja. Tudi zlato se je pocenilo. Izgubilo je 0,65 odstotka vrednosti. Za 31,1-gramsko unčo je potrebnih 1.649,22 dolarja. Najbolj priljubljena kriptovaluta bitcoin je v zadnjih 24 urah pridobila 4,5 odstotka. Trenutno je vredna 19.540 dolarjev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar