'Nemška vladna kriza prihaja ob najbolj neprimernem času'

Nemška politična kriza je v sredo dosegla vrhunec z razpadom vladajoče koalicije treh strank, potem ko je kancler Olaf Scholz (CPD) napovedal, da bo odpustil finančnega ministra Christiana Lindnerja iz liberalne stranke (FDP) zaradi nenehnih razhajanj glede porabe in gospodarskih reform, s čimer je odprl pot za predčasne volitve.

Kaj to pomeni za že tako upehano nemško gospodarstvo, posledično tudi za Slovenijo? 

Predčasne volitve že januarja?

Kancler Scholz (SPD) je ob razrešitvi ministra Lindnerja napovedal glasovanje o zaupnici 15. januarja, kar bi po pričakovanjih vodilo do predčasnih volitev. Te naj bi bile po napovedi Scholza  marca, a tako opozicija kot liberalci menijo, da bi se morali poslanci o zaupnici izreči že prej.

Vodja nemške opozicije Friedrich Merz (krščanski demokrati CDU/CSD) je dejal, da bi moral kancler Scholz glasovanje o zaupnici sklicati najkasneje do začetka prihodnjega tedna, kar bi omogočilo nove volitve že sredi januarja, poroča Bloomberg.

"Pomembno je, da zdaj zelo hitro vrnemo odgovornost za sestavo nemškega bundestaga v roke volivcev," je Merz povedal v Berlinu po srečanju svoje parlamentarne skupine. Za čimprejšnji sklic volitev so se zavzeli tudi liberalci, ki so kot najmanjša stranka že dlje časa v konfliktu z večjima koalicijskima strankama SPD in Zelenimi.

Scholz se je odločil presekati agonijo

Scholz se je znašel v nevzdržnih razmerah, ki se jih je odločil presekati, čeprav za ceno padca vlade in verjetnega odhoda v opozicijo po predčasnih volitvah, je za Bloomberg Adria komentirala strokovnjakinja za evropsko politiko Sabina Kajnč Lange. 

Če bi se kriza sedanje vlade nadaljevala, bi se politična sredina v Nemčiji še naprej rušila, odprl pa bi se prostor za Alternativo za Nemčijo (AfD), meni Sabina Kajnč Lange. Sedanji razplet pa omogoča, da na volitvah zmaga CDU/CSD iz evropske Ljudske stranke (EPP), SPD Olafa Scholza pa ostane konstruktivna opozicija. Liberalci bodo zaradi nizke podpore verjetno ostali zunaj parlamenta, meni sogovornica.

Nemška politična kriza sovpada z zamenjavo oblasti v ZDA, saj je koalicija razpadla na dan potrditve zmage Donalda Trumpa. Tak razplet je Nemčijo zelo neugoden, saj industriji grozijo napovedane carine za dostop do ameriškega trga.

Tudi po volitvah bo politična slika zahtevna

"Nemška vladna kriza prihaja ob najbolj neprimernem času in v luči vse ostrejših težav, ki pestijo EU, ne prinaša dobrih obetov. Smer radikalizacije nemškega volilnega telesa je vidna iz zadnjih rezultatov deželnih volitev in težko je racionalno pričakovati, da bi bil rezultat na najverjetnejših predčasnih zveznih bistveno drugačen," komentira poznavalec geopolitičnih razmer Denis Mancevič, partner pri podjetju NC3.

Tudi ob najverjetnejši zmagi krščanske CDU bodo po volitvah pomembna zelo kompleksna koalicijska pogajanja, ki lahko vodijo ali v kompromis z najmanjšim imenovalcem ali  manjšinsko vlado. "V obeh primerih Nemčijo čaka zelo nestabilno politično obdobje, in to v okoliščinah, ki terjajo ravno nasprotno: močno koalicijo z visokim zaupanjem volilnega telesa in jasnim mandatom. Šibka vlada se bo zelo težko spopadala tako z že obstoječimi notranjepolitičnimi in gospodarskimi izzivi kot tudi prihajajočimi geopolitičnimi v obliki trgovinskih sporov z novo ameriško administracijo," pravi Mancevič.

V težavah bo tudi Evropska unija

Težave Nemčije niso dober obet niti za delovanje EU, pravi sogovornik, saj Nemčija vsaj do spomladi ne bo imela močnega glasu in jasne vizije, ki pa je nujni predpogoj (in nikakor ne zagotovilo) za kakršne koli resne evropske politike in odločitve.

Evropo namreč čakajo težke odločitve pri vprašanjih pomoči Ukrajini in gradnji lastnih obrambno-vojaških sposobnosti, migracij, kot tudi priprav na prihajajoči ameriški protekcionizem, ki bo najverjetneje že kmalu po 20. januarju na dnevnem redu Trumpa, je povedal Denis Mancevič.

"Posledično se lahko zgodi, da bo EU stala na mednarodnem parketu še bolj razgaljena in nemočna, kot je že zdaj. In to v trenutku, ko bodo soji žarometov usmerjeni prav vanjo, saj se bodo pritiski povečevali, z njimi pa tudi pričakovanja volilnega telesa."

Takšne razmere bodo ustvarjale nove priložnosti za politične ekstremizme in populizme z obeh strani, ki bodo z obrobja vedno bolj prodirale v samo središče evropskega političnega odločanja, še meni Mancevič.

Trump pomeni težave za Nemčijo

Po izračunih analitske službe britanskega časopisa The Economist je Nemčija najbolj ogrožena evropska država zaradi izvolitve Donalda Trumpa. Glede na njihov indeks tveganja Trumpa je Nemčija na visokem tretjem mestu globalnega seznama držav, ki bodo čutile posledice napovedanih politik nove Trumpove administracije. Predvsem z vidika napovedanih trgovinskih vojn in carin ter zmanjšanja ameriške vojaške podpore Evropi.

 

 

Krščanskodemokratska stranka CDU/CSU ima največ podpore med volivci, kažejo rezultati anket, ki jih povzema portal Politico. Volilo bi jo 32 odstotkov volivcev. Na drugem in tretjem mestu sta dokaj skupaj desna AfD (17 odstotkov) in socialdemokratska stranka SPD kanclerja Scholza (16 odstotkov). Na četrtem mestu so Zeleni z 10-odstotno podporo, za njimi leva evroskeptična stranka BSW (7 odstotkov), liberalci (FPD) imajo štiriodstotno podporo, Levica pa tri odstotke podpore.

Šibkost dveh stebrov nemškega gospodarskega modela

Nemški izvoz in industrijska proizvodnja sta septembra upadla bolj od pričakovanj, kar kaže na šibkost dveh stebrov nemškega gospodarskega modela, piše Reuters. Nemška industrijska proizvodnja je septembra upadla, kar je slaba novica za tiste, ki so upali, da je recesija v tovarnah v državi dosegla dno.

 

 

Proizvodnja je na mesečni ravni upadla za 2,5 odstotka, kažejo podatki nemškega statističnega urada Destatis. To je bolj od pričakovanj ekonomistov v raziskavi Bloomberga. Padec so zabeležili tako v avtomobilski kot tudi kemični industriji, piše Bloomberg.

Izvoz v ZDA predstavlja približno 3,8 odstotka nemškega BDP. Čeprav bi se lahko izvoz kratkoročno potencialno povečal, ko bi uvozniki poskušali prehiteti carine, bi verjetno upadel, če bi Trump uresničil svojo grožnjo s carinami, je pisal Reuters. Izvoz v ZDA se je septembra v primerjavi z avgustom povečal za 4,8 odstotka, izvoz na Kitajsko pa se je zmanjšal za 3,7 odstotka. Izvoz v države EU se je na mesečni ravni zmanjšal za 1,8 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar