Drag ruski plin in vojna v Ukrajini na eni strani, suša in nizki vodostaji rek ter posledično manjša proizvodnja hidroenergije na drugi. Zaradi suše in nizkega vodostaja in visokih temperatur rek so začeli omejevati proizvodnjo električne energije v nekaterih francoskih jedrskih reaktorjih. S članom uprave GEN-I Dejanom Paravanom smo govorili o nevarnosti, da evropski energetski sistem razpade. Je evropski energetski sistem pred sesutjem?
''Mislim, da tako dramatično kot ste predstavili vseeno ni, definitivno pa so razmere zaostrene in pred nami je večja negotovost glede zanesljivosti oskrbe z energijo. Zaenkrat tako oskrba z zemeljskim plinom kot z električno energijo je še vedno nemotena, problem pa je, da je pred nami zima in v tej zimi naš največji dobavitelj zemeljskega plina, ne vemo, koliko ga bo dobavljal v Evropo.''
Nas mora skrbeti, kje je rešitev?
Preberi še
TEŠ z energetsko krizo lažje diha
V okolju vse višjih cen električne energije in stabilnih cen emisijskih kuponov TEŠ postaja rentabilnejši
25.07.2022
Slovenska energetika ob Putinovi igri še v primežu suše
Maja so hidroelektrarne oddale 30,4 odstotka manj, termoelektrarne pa 18,7 odstotka več električne energije.
22.07.2022
Bo vročina izsušila dobiček proizvajalcev električne energije?
Zaradi neugodne hidrologije in prihajajočega remonta NEK so možna večja odstopanja pri poslovanju, predvsem v negativno smer, so sporočili iz GEN energije.
25.07.2022
Stanislav Rožman, NEK: Referendum o drugem bloku je nujen
O energetski krizi, drugem bloku nuklearke in jedrski varnosti s predsednikom uprave Nuklearne elektrarne Krško.
14.07.2022
''Jedrske elektrarne izklapljajo zaradi tega, ker uporabljajo reke kot hladilni medij, in ker so pretoki prenizki, morajo zmanjšati proizvodnjo v jedrskih elektrarnah. To je zopet nek pojav, ki je bil že viden v preteklosti, letos je le toliko bolj na radarju. Mislim, da se lahko tu stvari obrnejo v čisto neko normalo in da ta situacija poleti ne bi smela imeti drastičnega vpliva na zimo. Je pa vsaka takšna novica negativna in nervoza, ki je močno prisotna že več let na energetskih trg se samo še bolj stopnjuje in potiska veleprodajne cene v višave. Danes smo soočeni s cenami, ki so desetkrat višje kot pred leti nazaj,'' pravi Paravan.
Na severu Evrope so ogromno vlagali v obnovljive vire, vetrne, sončne, tako imenovane vršne vire energije, medtem pa zanemarjali trapezne, kot npr. termoelektrarne, tudi jedrske iz okoljskih razlogov – kaj se iz tega lahko naučimo, ali lahko sploh preživimo brez nekaterih tako nepriljubljenih virov energije?
''Kot prvo moramo razumeti, kriza ki smo ji priča danes ni posledica obnovljivih virov ampak je posledica, da smo preveč odvisni od fosilnih virov. Predvsem zemeljskega plina iz Rusije. Obnovljivi viri energije (OVE) niso krivi, da smo se znašli v situacijami v kakšni smo se znašli. Po drugi strani pa pričakovati, da so OVE vsemogočni smo, da lahko čez noč vse rešijo je iluzorno. Vsaj moje mišljenje je, da energetika ne more biti rešena z eno tehnologijo. Vedno moramo pristopiti k rešitvi, ki je kombinacija različnih tehnologij. OVE bodo imeli v naši prihodnosti zagotovo izjemno pomembno težo, tudi te investicije in usmeritve so prave. Bo pa OVE potrebno spojiti z določenimi stanovitnejšimi viri ali tehnologijami hranjenja, v kolikor se bodo te še razvile, ker danes takšnih možnosti v obsegih kot jih potrebujejo nimamo.''
''Kombinacija z nekimi viri, ki so stabilni, kot je na primer jedrska, je definitivno takšna, ki je tudi vzdržna. Problem predvsem v Nemčiji je, da je jedrske elektrarne celo zaustavljala in se sedaj znašla v situaciji kjer zaganja več premogovnih elektrarn, ker je manj uvoza plina in je prišla do ene absurdne situacije, ko je izpustov več, ne pa manj, kot jih je bilo pred časom.''
V Sloveniji letos doživljamo bum sončnih elektrarn, povpraševanje je ogromno, tudi vlada napoveduje postavitev novih skupnostnih elektrarn, po drugi strani smo v sončne elektrarne v zadnjem desetletju vložili milijardo evrov in z njimi proizvajamo le 2 odstotka energije, je to smotrno naložen denar?
''Zagotovo je sonce vir prihodnosti, tudi za Slovenijo med OVE tisti, v katerega se bo najbolj vlagalo. Ne bo pa to edini vri. Bum, ki se zdaj dogaja je smiseln in je pravi, tudi zaradi tega, ker ni spodbujan z nekimi različnimi subvencijami. Milijarda, ki ste jo omenili, je posledica subvencioniranja teh tehnologij, ko še niso bile zrele. Tudi te subvencije se bodo zdaj v parih letih izpele.''
''Ekonomika sončnih elektrarn je na mestu, ne bodo pa sončne elektrarne rešile slovenske energetske oskrbe čez noč niti je ne bodo same rešile tudi na dolgi rok. Kot sem rekel, bo potrebna kombinacij z drugimi viri, ki so stanovitni, ki so okolju prijazni. Predvsem z gledišča izpustov ogljikovega dioksida je to sploh v Sloveniji jedrska energija. Ta kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije je tudi tisti scenarij za prihodnost Slovenije, ki je vsaj z našega stališča najbolj smiseln,'' je še dejal Dejan Paravan.