Migranti in ekonomija desnici izbojevali zmago, Scholzu pa klofuto

Najprej Evropa, potem Francija in nazadnje še Nemčija. Tako bi lahko povzeli trend krepitve populističnih sil, ki so po junijskih evropskih volitvah in nato še v Franciji nazadnje slavile tudi na nemških deželnih volitvah v Turingiji in na Saškem.

"Težišče evropske politike v zadnjem času premaknilo v desno," je po volitvah v evropski parlament za Bloomberg Adria dejal politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Francoska republika se je julija sicer nagnila v levo, s čimer pa je kvečjemu potrdila poanto o sirenah političnih skrajnosti, ki vse bolj mamijo Evropejce.

Le kako drugače gre razumeti vzpon desne Alternative za Nemčijo AfD, ki je minulo nedeljo nazorno pokazala, da je volilno telo v manj premožnih vzhodnih nemških deželah razočarano nad zelenim prehodom, energetsko draginjo, družbeno inkluzivnostjo ter brezprizivno podporo Ukrajini in zato na drugi strani dojemljivo za alternativne politične ideje, kakršni sta protimigracijska in evroskeptična.

Obrat k 'novim obrazom' skrajnih politik

Rezultati nemških deželnih volitev so odraz evropskega političnega sveta v malem. Na volitvah v Turingiji je namreč AfD zmagala z 32,8 odstotka glasov, opozicijski krščanski demokrati CDU so bili z 23,6 odstotka glasov drugi, medtem ko je Levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) osvojilo tretje mesto. Na Saškem sta se na prvih dveh mestih zamenjali CDU in AfD. Prva je povedla z 31,9 odstotka glasov, medtem ko je skrajna desna stranka pod vodstvom Alice Weidel s 30,6 odstotka glasov pristala na drugem mestu. Tretja je bila BSW z 11,8 odstotka glasov, kažejo podatki volilne komisije.

 

Rezultat in rezime izida sta podobna kot na nedavnih evropskih parlamentarnih volitvah: presenetljiv vzpon skrajnih političnih sil in porazen rezultat 'jedrnih' strank, ki tvorijo nemško vladajočo koalicijo, saj so socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza, Zeleni in liberalci FDP utrpeli hud poraz. To zlasti velja za Saško, kjer se je SPD v deželni parlament s komaj 6,1 odstotka glasov uspelo prebiti zgolj SPD, manjša partnerja pa sploh nista dosegla petodstotnega praga.

Politolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič izid pripisuje temu, da je tamkajšnje volilno telo "nezadovoljno z uveljavljenimi strankami", zato se obračajo k "novim obrazom". A ti se pojavljajo na skrajno desnem polu, kar poraja neprijetne spomine na temačno preteklost države. Skrajna desnica ni odločneje slavila že vse od druge svetovne vojne, Hitlerjevi nacionalsocialisti pa so se leta 1929 v vlado prebili prav po volitvah v Turingiji.  

Ponovitev francoskega scenarija?

Nemški kancler, ki se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom Nemcev zaradi nezavidljivih ekonomskih razmer v gospodarskem srcu Evrope, je sonarodnjake posvaril, da "se država na to ne more in ne sme navaditi. AfD škoduje Nemčiji. Šibi gospodarstvo, deli družbo in uničuje ugled naše države." Dodal je, da se niso uresničile najhujše napovedi, da bo SPD prvič izpadli iz deželnega parlamenta.

Udovič meni, da se bodo politične razmere v državi, ki že od leta 2018 velja za najpočasneje rastoče gospodarstvo v skupini G7, saj je njen BDP v povprečju rasel s slabotnim 0,4 odstotka letno, v prihodnje še dodatno zapletle. "Vse 'stare' stranke bodo zdaj okoli AfD naredile 'sanitarni kordon'," meni strokovnjak. Negotovost bi podobno kot v Franciji utegnila ohromiti državo, saj bi ta manever "omajal moč prav teh strank, na drugi strani pa okrepil nove politične sile", svari Udovič.

 

Ostale stranke namreč izključujejo možnost sodelovanja z AfD v vladajoči koaliciji, kar ne nazadnje velja tudi za levo BSW, ki po ocenah analitikov resda velja za najverjetnejšega koalicijskega partnerja, a vodstvo stranke odločno nasprotuje paktiranju z desnico.

Toda v AfD, ki med drugim zagovarja tudi izdatno obdavčenje primoženih, so ne glede na zavračanje koalicije odločeni kapitalizirati na izraženi volji ljudi. "V Turingiji smo stranka številka ena," je v izjavi za nemške medije povedal vodja AfD v zvezni deželi Björn Höcke. Gre za enega skrajnejših članov gibanja, ki pogosto uporablja nacistično retoriko, sodišče pa ga je doslej spoznalo za krivega uporabe prepovedanega nacističnega slogana na predvolilnih dogodkih. Dejal je, da bo stranka pričela z iskanjem morebitnih koalicijskih partnerjev. Nekaj, kar je po napovedih vodij etabliranih strank sicer malo verjetno.

Koalicijska državljanska vojna

Nemčija se tudi v letošnjem letu ne zmore otresti grožnje tehnične recesije. Medtem ko preostale države velike četverice v evroobmočju (Francija, Italija in Španija) po energetskem šoku zaradi ukrajinske vojne kažejo znake okrevanja, se Nemčija še naprej sooča s stagnacijo.

Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju skrčilo za 0,1 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju beležilo skromno 0,2-odstotno rast, kaže državna statistika. Ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač poleg ukrajinske vojne izpostavlja tudi nekatere vprašljive odločitve nemške vlade na področju energetike, kot so "zaprtje jedrskih elektrarn in nekakšen centralnoplanski prehod na zeleno energijo", ki s seboj prinese "opazno povečanje stroškov energije".

 

Poleg slabitve potrošnje gospodinjstev, ki je upadla za 0,2 odstotka, ekonomiste najbolj skrbijo padci kritičnih naložb. Naložbe v stroje in opremo, ki so ključne za proizvodno intenzivno in izvozno usmerjeno gospodarstvo, so se na letni ravni zmanjšale za 4,1 odstotka, prav tako so za dva odstotka uplahnile naložbe v gradbeništvo.

"Namesto, da zganjajo moralno paniko, bi morali vlada in opozicija ugotoviti, kje sta v svojih ukrepih zgrešili ter nasloviti potrebe in želje volivcev, da bi ti spet zaupali vanje," ocenjuje Udovič. A kaj, ko je semaforska koalicija ideološko razcepljena in inherentno slabotna ter nestabilna. Zaradi specifičnosti nemške ustavne ureditve Scholzeva vlada po nezaupnici na evropskih volitvah, kjer je s 16 odstotki glasov najbolj slavila prav AfD, sicer ni zapadla v eksistencialno krizo po vzoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona, toda analitiki menijo, da je njena usoda in usoda kanclerja negotova.

Dodatna pomoč gospodarstvu je nujna, toda ko je konec avgusta finančni minister in prvi mož FDP Christian Lindner pripravil zakon za spodbujanje gospodarske rasti, je ministrica za družine iz prav tako koalicijskih Zelenih Lisa Paus zakon ustavila. "Znotraj koalicije divja državljanska vojna", so zapisali v Politico. Liberalci s kontroverznimi predlogi, kot so zmanjšanje socialne pomoči, zavzemanjem za brezplačno parkiranje v mestnih jedrih in zmanjšanjem števila kolesarskih stez, poskušajo destabilizirati nepriljubljeno koalicijo in izzvati predčasne volitve.  

Interna nesoglasja tako zavirajo učinkovito državno upravljanje in podaljšujejo ekonomske tegobe nekoč vitalnega gospodarstva jedrne evropske države. Da je ideološka razpaljenost koalicije težava pritrjuje tudi Kovač, pri čemer izpostavlja "uvajanje najrazličnejših ideoloških idej, kakršna je vseobsežna socialna država, ki ljudi ne spodbuja k delu, ampak k ostajanju doma".

Zaton zapuščine Angele Merkel

Da so Nemci oziroma vlada izgubili ravnotežje med "kapitalizmom in socializmom" sicer meni tudi Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Po njegovem je presenetljiv rezultat volitev posledica nezadovoljstva z "liberalno zeleno migrantsko politiko" Scohlzeve vlade, ki so ji volivci "prisolili klofuto". Ni pa to nezaupnica demokraciji, pravi, češ da gre za "protestne volitve".

Proti čemu? Da se je 'multikulti' zapuščina kanclerke Angele Merkel naposled izpela, je v primeru evropskih volitev dejal tudi Lisjak Gabrijelčič, Trobiš pa ob tem dodaja, da so pri opozarjanju na to največ iztržili prav AfD in BSW. "Davkoplačevalci so s podporo tem strankam izrazili protest proti vladi, ki izvaja ekonomske in socialne politike, zaradi katerih Nemčija izgublja konkurenčnost na trgu," pristavi Trobiš.   

Za slovenske izvoznike, pravi, trenutno ne bo negativnih posledic. A če se nemška koalicija ne bo odzvala na protest volivcev, se lahko kriza nemškega gospodarstva stopnjuje, "kar bi pomenilo težave za domače dobavitelje". Po navedbah Slovensko-nemške gospodarske zbornice je Slovenija s 15 milijardami evrov blagovne menjave za Nemčijo pomemben partner. "V Sloveniji je dejavnih približno 500 nemških podjetij," so nam pojasnili. Menijo, da se bo gospodarska izmenjava "pozitivno razvijala tudi v prihodnje", političnih razmer v državi pa da ne komentirajo.

Kam torej vozi nemška ekonomska lokomotiva? Trobiš meni, da bi se volivci znova vrnili k zmernim političnim opcijam, če bi se gospodarske razmere v državi uredile. Toda zato se mora "politika od zelenega prehoda in ohlapne migrantke politike vrniti v stare tirnice", vpliv ekonomije na politiko v tej jedrni državi EU ocenjuje prvi mož Boxmark Leather.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar