.webp){kind=icon}
Evropski parlament je danes potrdil nova evropska javnofinančna pravila, ki bodo omogočala počasnejše zmanjševanje dolga posameznih članic EU.
Gre za spremembo 20 let starih pravil pakta stabilnosti in rasti. Za spremembo pravil so se odločili po tem, ko so nekatere države v EU dosegle rekordne ravni zadolženosti in povečale javno porabo v času pandemije, ter zaradi ambicioznih projektov zelenega prehoda ter obrambnih ciljev.
Cilj pravil je postopno zmanjševanje dolga
Nova javnofinančna pravila bodo prilagojena posameznim članicam. Ta določajo minimalne cilje za zmanjšanje primanjkljaja in dolga, vendar so ti manj ambiciozni od predhodnih. Cilj novih javnofinančnih pravil je postopno zniževanje dolga in javnofinančnega primanjkljaja. Če jih ne bi spremenili, bi morale nekatere vlade uvesti strožje omejitve javne porabe.
Preberi še
Države EU se bodo lahko počasneje razdolževale
Države z dolgom med 60 in 90 odstotki BDP bodo morale zadolženost zmanjšati povprečno za polovico odstotne točke.
12.02.2024
Fiskalna politika: 'Zmanjšanje deleža dolga v BDP zgolj posledica inflacije'
Kako pripravljena je država na nova evropska fiskalna pravila?
17.01.2024
Davorin Kračun, Fiskalni svet: Na dolgi rok ni kompromisov pri javnih financah
Politika se mora obnašati proticiklično in v dobrih časih ustvarjati rezerve za čase šokov, pravi predsednik Fiskalnega sveta.
21.12.2023
Bundesbank žuga vladi: Razmislite o nadaljnjem razvoju Nemčije!
Sodni veji oblasti pritrdila tudi centralna banka: 'Fiskalna pravila neobhodna.'
20.11.2023
Korak bližje enotnem kapitalskem trgu: Konec posredniških provizij?
Dogovor uvaja tudi prepoved "plačila za pretok naročil" (angl. Payment For Order Flow - PFOF).
29.06.2023
Države EU glede fiskalnih pravil: 'Potrebujemo manevrski prostor'
Pismo podpore reformi fiskalnih pravil je poleg Slovenije podpisalo še 10 držav.
15.06.2023
Države z dolgom med 60 in 90 odstotki BDP, kamor spada tudi Slovenija, bodo morale zadolženost zmanjšati povprečno za polovico odstotne točke na leto.
Nova fiskalna pravila zahtevajo, da države z dolgom nad 90 odstotki bruto domačega proizvoda tega v obdobju prilagajanja zmanjšajo povprečno za odstotno točko na leto. Države z dolgom med 60 in 90 odstotki BDP, kamor spada tudi Slovenija, bodo morale zadolženost zmanjšati povprečno za polovico odstotne točke na leto. Države članice z javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP pa ga bodo morale v času rasti zmanjšati na 1,5 odstotka BDP.
Pravila se bodo začela uporabljati prihodnje leto
Po današnjem glasovanju v parlamentu bo moral nova pravila potrditi še Svet EU, v katerem so predstavniki članic. Države članice bodo morale nato prve fiskalne načrte v Bruselj posredovati do 20. septembra. Pravila se bodo začela uporabljati prihodnje leto, poroča STA.
Slovenski fiskalni svet je sicer pred kratkim kritično ocenil slovenske proračunske dokumente za naslednja tri leta. "Dokumenta izkazujeta pomanjkanje srednjeročne fiskalne strategije," je fiskalni svet zapisal v oceni proračunskih dokumentov vlade za obdobje 2024-2027. Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je vlado opozoril, da ekspanzivna fiskalna politika "ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU".
