Bundesbank žuga vladi: Razmislite o nadaljnjem razvoju Nemčije!

Nemška centralna banka Bundesbank je tamkajšnjo vlado opozorila, da naj pri iskanju dodatnih proračunskih virov za zeleni prehod ne poskuša zaobiti temeljnih fiskalnih pravil. "Fiskalna pravila niso zato, da bi se jih zaobšlo," je centralna banka zapisala v svojem mesečnem poročilu, ki ga je objavila danes. "Za reformo bi bila potrebna parlamentarna večina za spremembo ustave, vsaj v primeru, če se zdi, da je omejevanje zadolževanja države preveč restriktivno," še navajajo.

Nemško vrhovno sodišče je namreč prejšnji teden ambicioznim vladinim načrtom zelenega preobrata zadalo velik udarec, saj je odločilo, da je preusmeritev 60 milijard evrov pomoči v okviru načrta za okrevanje in odpornost za financiranje zelenega prehoda v nasprotju z ustavo. Odločitev je postavila pod vprašaj približno 770 milijard evrov državnih sredstev za največje evropsko gospodarstvo, v zvezi s tem navaja Bloomberg.  

Nemčija se v zadnjem letu sooča z ohlajanjem gospodarstva in že drugo recesijo letos, medtem ko je inflacija oktobra na letni ravni znašala 3,8 odstotka, glede na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP). Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim skrčil za 0,1 odstotka, do konca letošnjega leta pa bo ob vse bolj verjetnih napovedih druge letošnje recesije verjetno padel še za 0,1 odstotka, navaja Bloombergova oktobrska raziskava.

Bundesbank poziva k spoštovanju maastrichtskih pravil

Ekonomist Mitja Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani je pred nedavnim za Bloomberg Adria v zvezi z nemških gospodarskim nazadovanjem opozoril na sistemske težave evropskega ekonomskega motorja. Ocenil je, da gre za "samopovzročene težave", ki so posledica resda všečnih, a spornih odločitev tamkajšnje vlade s kvarnimi učinki za gospodarstvo. "Na prvem mestu so izjemno visoki stroški energije, saj je nemški gospodarski model doslej temeljil na nizkih stroških energentov," pri čemer je izpostavil prav nepovratno zapiranje nemških jedrskih elektrarn. "Nekakšen centralnoplanski prehod na zeleno energijo je z zaprtjem jedrskih elektrarn privedel do izjemnega porasta stroškov energije," je dejal.

 

 

Kot kaže zadnja odločitev sodne veje pa se bodo osrednje energetske zagate nemškega gospodarstva kvečjemu stopnjevale. Vlada bo namreč zdaj prisiljena v ustrezno prilagajanje porabe proračunskih sredstev, s katerimi se želi otresti in obenem nadomestiti izpad svojega jedrskega energetskega sektorja. Centralna banka je v svojem današnjem poročilu napovedala še, da se bodo cene energije "verjetno ponovno zvišale."

Prav na ta vidik vse bolj negotovega in dragega prehoda je v svojem poročilu opozorila tudi Bundesbank, ki navaja, da bo kakršnakoli odločitev vlade na tem področju ključno vplivala "na nadaljnji razvoj Nemčije v prihodnjih letih." Banka je ob tem sicer navedla, da bi bilo zmerno povečanje zadolževanja države resda upravičeno, a le pod pogojem, da se delež dolga zadrži pod maastrichtsko referenčno vrednostjo 60 odstotkov gospodarskega prirasta.

Nemški podkancler Robert Habeck je pred tem v ponedeljek dejal, da bo odločitev sodišča pomenila udarec za gospodarstvo in bi lahko povzročila višje stroške električne energije za gospodinjstva in podjetja. "Odgovora ni lahko najti," je dejal v intervjuju za radio Deutschlandfunk. "Stvari bi lahko postale zelo problematične."

 

 

Nemška centralna banka je še pred tem septembra državne uradnike pozvala, naj se lotijo vrste globoko zakoreninjenih izzivov poslovnega modela države, če želijo izboljšati dolgoročne gospodarske obete.

Storitve nemško inflacijo vkleščile pri 4 odstotkih

Poleg opozorila vladi glede razpolaganja z davkoplačevalskim denarjem so nemški centralni bankirji navedli še, da se bo v prihodnjih mesecih stopnja inflacije verjetno gibala "okoli trenutne ravni." Po njihovem se namreč rast cen hrane in drugih dobrin še naprej umirja. Na drugi strani pa se bo sorazmerno visoka rast cen storitev, med drugim na račun rasti plač, po oceni banke verjetno nadaljevala še nekaj časa.

 

 

Hrana bo verjetno zavirala rast cen življenjskih potrebščin, medtem ko bodo storitve verjetno ostale gonilna sila. Zaradi baznih učinkov bo tudi energija ponovno postala gonilna sila inflacije.

Razmere naj bi se izboljšale v prvem četrtletju leta 2024, ko Bundesbank opaža "negotove znake zadržanega izboljšanja" pri prejetih naročilih, tuje povpraševanje pa bi lahko doseglo najnižjo raven.

V gradbeništvu še ni prišlo do povečanja. Stroški financiranja in gradnje močno obremenjujejo povpraševanje, zato se pričakuje še en padec proizvodnje.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar