Premoženjska neenakost se omenja kot eden največjih problemov sodobnega sveta. Neenakost naj bi bila vse večja tudi v Sloveniji. Vse pogosteje se zato govori o premoženjskem davku. Kakšna je zares porazdelitev premoženja v Sloveniji in kako se primerja z drugimi državami? Strokovnjaki menijo, da imajo davčni sistemi in stopnje lastništva nepremičnin pomembno vlogo pri razlikah v premoženju med bogatimi in revnimi.
Premoženjska neenakost je očitna po vsem svetu in tudi Evropa ni nobena izjema. Najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva na celini ima v lasti 67 odstotkov premoženja, spodnja polovica prebivalstva pa 1,2 odstotka bogastva, je poročal portal Euronews. Kako je premoženje porazdeljeno, je precej odvisno od države, kažejo podatki Poročila o svetovnem bogastvu, ki ga pripravljata UBS in Credit Suisse.
Neto premoženje je opredeljeno kot vrednost finančnih sredstev plus realna sredstva, med katere se štejejo nepremičnine, ki jih imajo gospodinjstva, zmanjšana za njihove dolgove. Neenakomerna porazdelitev premoženja se najbolj meri z Ginijevim koeficientom. Višja kot je vrednost koeficienta, večja je premoženjska neenakost. Vrednost nič predstavlja popolno enakost. Med 36 obravnavanimi evropskimi državami se je premoženjska neenakost leta 2022 gibala od 50,8 na Slovaškem, kjer je bila najnižja, pa do 87,4 na Švedskem.
Z izjemo Islandije je bila premoženjska neenakost precej visoka v nordijskih državah. Finska, Danska, Norveška in Švedska so se uvrstile v zgornjo polovico razpredelnice, Švedska pa je na vrhu lestvice. Med največjimi štirimi gospodarstvi so največjo premoženjsko neenakost izmerili v Nemčiji. Sledi ji Francija s 70,3, Španija z 68,3 in Italija s 67,8. V Združenem kraljestvu, ki je z letom 2020 iz Evropske unije (EU) izstopilo, je koeficient 70,2. Države z najmanjšo premoženjsko neenakostjo so Slovaška s 50,8, Belgija (59,6), Malta (60,9) in Slovenija (64,4).
Med 21 evropskimi državami, kjer Sloveniji ni, obstajajo velike razlike v premoženju med najvišjimi percentili, vključno z najbogatejšim decilom, pet odstotkov in najbogatejšim odstotkom.
V letu 2022 je imela Švedska največjo premoženjsko neenakost. Deset odstotkov najbogatejših je imelo v lasti 74,4 odstotka premoženja. Belgija je imela najnižjo vrednost neenakosti, in sicer 43,5 odstotka. Najbogatejši decil je imel v lasti več kot polovico bogastva v vseh 21 državah, razen v Belgiji.