Nemčija drsi v recesijo, žuga pa ZDA

Nemška vlada je objavila revizijo napovedi letošnje gospodarske rasti. Ta je v skladu s trendom iz lanskega leta, ko je bilo prvo gospodarstvo EU v recesiji, negativna. Namesto 1,3 odstotka naj bi bila rast letos zgolj 0,2-odstotna, pri čemer pa je nemški finančni minister Christian Lindner dejal, da bo treba razmisliti o korenitih reformah trga dela in razbremenitve gospodarstva. Vodja liberalcev FDP, ki ves čas trdi, da Nemčija ni novi evropski gospodarski bolnik, češ da je zgolj iz forme, se zavzema tudi za umik solidarnostnega davka za podjetja, ki je zapuščina nemške združitve.

A medtem ko se koalicija kanclerja Olafa Scholza neuspešno spopada z negativnimi posledicami zelenega prehoda in krepitve konkurenčne Kitajske, ki evropski trg preplavlja s prav nič cenenimi, pa vendar poceni električnimi vozili, člani vlade svarijo ZDA pred posledicami morebitnega upadanja naložb v obrambo.

Škoda za ameriško gospodarstvo

Nemški obrambni – in v javnosti najbolj priljubljeni – minister Boris Pistorius je namreč ameriške parlamentarce posvaril pred zadrževanjem 61 milijard dolarjev vrednega paketa pomoči za Ukrajino. Po njegovem mnenju naj bi blokada na ameriškem Kapitolskem griču poleg Ukrajine in ugledu ZDA v njenih zaveznicah znotraj alianse Nato škodovala zlasti njenemu gospodarstvu.

Pistorius je v sobotnem intervjuju na münchenski varnostni konferenci dejal, da bi lahko ruska agresija porušila trgovinske odnose EU in ZDA, poleg tega pa bi lahko ovirala varnostno sodelovanje in škodovala ameriškim obrambnim podjetjem. "Eden od vidikov našega čezatlantskega sodelovanja je, da smo podpisali več sto pogodb v vrednosti več milijard dolarjev in da pripravljamo še nove pogodbe," svareče besede nemškega ministra navaja Bloomberg. "Očitno je, da zavezništvo za varnost prinaša številne prednosti - za obe strani," je še povedal.

Gre za opazen premik v odnosu med največjima gospodarstvoma starega in novega sveta, saj je nemški kancler pozive k dodatni ameriški vojaški pomoči Ukrajini doslej večinoma utemeljeval s političnimi in strateškimi argumenti. Besede Pistoriusa pa gre razumeti v kontekstu gospodarske škode, ki bi jo tako ameriška kot tudi evropska obrambna industrija utrpela ob nadaljnji blokadi zakonodaje. Poleg dobrih 60 milijard dolarjev za Ukrajino namreč zakonodajni paket pomoči za ameriške zaveznike vključuje tudi milijarde za Izrael in Tajvan. Vsega skupaj je za dobrih 95 milijard dolarjev v vojaški in civilni pomoči.

Predsednik ZDA Joe Biden si je v soboto privoščil ostro kritiko na račun poslancev, češ da niso odobrili omenjenega paketa pomoči, s čimer so sokrivi za padec mesta Avdijivka. Kraj na fronti, ki so ga po večmesečnih spopadih zavzeli Rusi, je namreč najpomembnejša zmaga ruskih zavojevalcev v zadnje pol leta.

Krepitev nemške obrambe

Nemčija je na drugi strani po ruski agresiji na Ukrajino vstopila v zgodovinsko največji cikel oboroževanja in posodabljanja obrambnih zmogljivosti. Velik del naložb iz posebnega zunajproračunskega sklada, ki se financira iz dolga v višini 100 milijard evrov, pa se zaradi manjših zmogljivosti evropske obrambne industrije steka v ameriško.

Scholzova vlada je med številnimi naročili v vrednosti približno 30 milijard evrov namenila 10 milijard evrov za nakup 35 sodobnih ameriških  bojnih letal F-35, ki jih proizvaja družba Lockheed Martin. Naročila vključujejo še 60 helikopterjev chinook podjetja Boeing za približno 8 milijard evrov.

Pistorius v intervjuju za mrežo Bloomberg opozoril na posledice ukrajinskega poraza ne le za Evropo, temveč tudi za ZDA. Poudaril je, da invazija ruskega predsednika Vladimirja Putina ogroža "mednarodni red, ki temelji na pravilih".

"Geografsko je Evropa daleč od Iowe ali Wisconsina, a je kljub temu zelo blizu z vidika varnostne politike," je bil na račun soodvisnosti jasen minister. "Manj varnosti v Evropi pomeni manj varnosti za Združene države," je dodal. "Svobode ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Moramo jo braniti. Če je treba, se moramo zanjo boriti."