Gospodarska varnost: Kako EU von der Leyen stopa po poti Xijeve Kitajske

Kitajski veleposlanik v Evropski uniji Fu Cong je v zvezi s preiskavo Evropske komisije v državne subvencije za kitajske avtomobilske znamke dejal, da bo Peking sicer sodeloval z bruseljskimi preiskovalci, a zgolj zaradi tega, ker se Kitajska "želi izogniti situaciji, ko bi se obe strani morali zateči k navskrižnim povračilnim trgovinskim ukrepom."

V pogovoru z Bloombergom je Fu opozoril na neljubo dejstvo, ki bi ga komisija pod taktirko atlanticistke Ursule von der Leyen najraje pometla pod preprogo, saj je v popolnem nasprotju z idejo tržnega kapitalizma. Veleposlanik je namreč opozoril, da tudi EU mnoge izmed strateško pomembnih industrijskih panog podpira oziroma ščiti z radodarnimi subvencijami.

Kitajska udarila po evropskem žganju - kdo bo naslednji?

S tem je kitajski funkcionar nazorno opozoril na paradokse tleče trgovinske vojne med EU in Kitajsko, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče to, da je Bruselj v veliki meri kvečjemu podizvajalec ameriške gospodarsko-varnostne realne politike omejevanja ekspanzionistične Kitajske. In kar je, vsaj za Evropejce, še najslabše; to počne na škodo lastne industrije in posledično gospodarske dobrobiti, ki jo, kakor je za Bloomberg Adria dejal predavatelj in ekonomist Mitja Kovač, odražajo zablode zelenega prehoda.

 

 

"Obstaja veliko stvari, ki bi lahko bile predmet preiskave," je v pogovoru prav nič subtilno namignil Fu, pri tem pa ciljal na možne povračilne ukrepe Pekinga v primeru, da bo komisija nadaljevala s stopnjevanjem gospodarskega pritiska na azijsko velikanko.

Trgovinske napetosti se namreč med gospodarskima velesilama povečujejo, odkar je komisija sprožila preiskavo v kitajske subvencije industrije električnih vozil, ta pa je v povračilni ukrep uvedla protidampinško preiskavo prodaje žganja. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je namreč lani v sozvočju z Washingtonom naznanila strategijo "zmanjšanja tveganja", vendar ne gospodarske "odcepitve" od Kitajske.

Bruselj po poti Pekinga?

Demonstracija stopnjevanja evropskega pritiska je tudi konec januarja sprejet zakonodajni sveženj ekonomskih varnostnih zakonov, uperjenih zoper Kitajsko. Nova zakonodaja prinaša še natančnejši pregled tujih naložb ter bolj usklajenim nadzor izvoza in odtekanja tehnologij k tekmecem. Kitajska pri tem resda ni izrecno imenovana, toda ost bruseljskih uradnikov je glede na stanje v bilateralnih odnosih in trdno čezatlantsko povezavo bolj ali manj jasno uperjena zoper vzhajajoči azijski imperij.

Bistvo novih evropskih pravil je, da prinašajo preverjanje neposrednih tujih naložb, ki bo od vseh držav članic EU terja, da preučijo in po možnosti blokirajo naložbe, če presodijo, da predstavljajo varnostno tveganje. Preverjanje zadeva tudi tuje naložbe v EU v primeru, da vlagatelja nadzira tuje podjetje. Nova zakonodaja naj bi v praksi zaživela v roku treh let.

Ti ukrepi so "večinoma usmerjeni proti Kitajski", je bistvo povzel Fu. Kitajska "popolnoma razume" željo evropskih držav po povečanju gospodarske varnosti, je dodal, a hkrati poudaril, da so nedavni ukrepi EU pretirani.

"Zdi se, da ti ukrepi škodijo varnosti EU," je še povedal Fu. "Vprašanje pa je, kje je meja in kako vzpostaviti ustrezno ravnovesje med gospodarstvom in varnostjo?" je posvaril Bruselj.

Kitajski predsednik Xi Jinping je resda že večkrat pozval k takšnemu "ravnovesju" med državno varnostjo in gospodarsko svobodo v svoji državi, pri čemer je vse bolj poudarek na prvi komponenti. Zato se številni poznavalci sprašujejo, ali je Kitajska glede na krepitev avtokratskih tendenc znotraj same komunistične partije in posledično njenega vpliva v gospodarskih družbah, ki znatno omejujejo gospodarsko rast, pravi naslov za izražanje dvoma oziroma presoje v tovrstno ravnovesje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar