Minister Boštjančič: 'Za 70 odstotkov slovenskega dolga plačujemo en odstotek obresti'

"Trenutna obrestna mera za 70 odstotkov slovenskega dolga, ki jo plačujemo, je v povprečju okoli odstotka," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Hkrati so po besedah ministra obresti, ki jih država dobiva za vložene depozite, blizu štirih odstotkov. Minister je zagotovil, da se davki na kapitalske dobičke ne bodo ponovno povišali, obenem pa na široko pojasnil, zakaj država letos Slovencem ni ponudila ljudskih obveznic, ki so jih napovedovali za letošnjo jesen.

Kako državna zakladnica upravlja presežke likvidnosti? Ti praviloma vedno segajo do nekaj milijard. Ali kupujete obveznice drugih držav ali boste šli v odkupe lastnih? Oziroma ali se še vedno zanašate na depozite pri bankah? 

Zakladnica ministrstva za finance je absolutno ena najbolj domišljenih in najbolj profesionalnih zakladnic v osrednji in vzhodni Evropi. To ni samo moje mnenje, to je mnenje vrste velikih investicijskih bankirjev. Likvidnost je bila v zadnjih letih in mesecih ves čas zelo visoka, predvsem zaradi potencialnih tveganj, povezanih s krizami, s katerimi smo se soočali. Z vzdrževanjem visoke likvidnosti smo se želeli izogniti tveganju morebitnega refinanciranja v prihodnje na globalnih trgih.

V zadnjih mesecih smo se odločili, da to likvidnost nekoliko znižamo, zato smo tudi letos opravili manj zadolžitev, kot je bilo v prvotnem načrtu. To je tudi razlog, zakaj nekaterih zadolžitev ne bomo izvedli letos, ampak zelo verjetno v naslednjem.

Kar se tiče stroškov zadolževanja, za 70 odstotkov slovenskega dolga obrestna mera, ki jo plačujemo, trenutno znaša v povprečju okoli enega odstotka. Na drugi strani so obresti, ki jih dobivamo za vložene depozite, blizu štirih odstotkov. S tega vidika smo pravzaprav v dobrem položaju. Je pa res, da se tudi te razmere spreminjajo, saj tudi Evropska centralna banka (ECB) na tem področju verjetno predvideva spremembe oziroma so jih posamezne nacionalne banke že naredile. 

Podjetniki vse bolj opozarjajo, da je v Sloveniji nevzdržno visoka obdavčitev dela. To tepe še zlasti panoge z visoko dodano vrednostjo. 

Kar se tiče visoke obdavčitve dela, je to stvar, ki jo komentiram skoraj vsak dan. Absolutno ne bežimo od tega, da je delo v Sloveniji visoko obdavčeno. Glavni razlog za to je velik delež prispevkov v stroških dela. Ti prispevki so neposredno povezani s pravicami, ki jih imajo zaposleni oziroma vsi prebivalci Slovenije. Govorimo o socialnih pravicah, zdravstvenih pravicah, ne nazadnje pokojninah. Torej gre za vprašanje, kakšne pravice želimo imeti in ali želimo takšne pravice ohraniti v prihodnje. Zelo podobno v tem kontekstu je tudi vprašanje uvedbe tega novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Kar se tiče samih obdavčitev, sem tudi večkrat povedal, da kot vlada želimo ta sistem spremeniti, resetirati, vendar je to izključno mogoče s kompromisom in soglasjem vseh socialnih partnerjev, torej tudi gospodarstva, ki ga omenjate. Če se en deležnik ne bo strinjal s spremembami, potem teh sprememb ni možno izvesti. O tem se seveda že pogovarjamo, ampak želimo celovite spremembe, ne pa spet neke ad hoc spremembe, kot so bile v preteklosti velikokrat že sprejete in so pripeljale do tega zelo nepreglednega sistema, ki ga imamo.

STA

 

Vse več je pozivov, da se omogočijo sheme za nagrajevanje in vključevanje zaposlenih v solastništvo, ki bodo izvzete iz sistema klasičnih prispevkov. Dve resorni ministrstvi sta kot odgovor na omenjeno težavo pripravili osnutek dveh zakonov. Neuradno slišimo, da naj bi se zakona zataknila na vaši mizi. Kako kaže tema dvema zakonoma?

Dejstvo je, da se te rešitve pripravljajo, ampak na drugih ministrstvih, ne na ministrstvu za finance. V bistvu ti zakoni sploh še niso v medresorski obravnavi. Kot minister za finance bi si želel, da je ministrstvo za finance vključeno v priprave tovrstnih predlogov že od samega začetka, ne pa da se predlogi pripravijo v ožjih skupinah, pa četudi je to posamezno ministrstvo skupaj s kakšno interesno organizacijo. In potem se to da na mizo ministrstva za finance v smislu, zdaj pa pričakujemo, da vi to sprejmete. Gre namreč v veliki meri za spremembe na davčnem področju.

Davčno področje pa je v pristojnosti ministrstva za finance. Zato tudi javno pozivam vse ‒ tako kolege v vladi kot interesna združenja ‒ da smo naklonjeni tovrstnim spremembam, vrsto stvari je treba vpeljati, ampak pogovarjajmo se celovito in od vsega začetka z ministrstvom za finance.

Nekateri namigujejo, da se bodo davki na kapitalske dobičke ponovno povišali. To drži? 

Ne.

Slovenski državni holding (SDH) je objavil namero za odkup delnic manjšinskih deležev elektrodistributerjev. Ti bi se potem lahko združili pod eno streho. Zakaj ste se odločili za tak korak? Kakšne bodo prednosti? 

Vprašanje glede manjšinskih delničarjev v elektrodistribucijskih podjetjih je odprto že 15 let. V Sloveniji imamo tudi ustavno določbo, ki določa spremembe na tem področju, ampak kljub temu nobena vlada ni tega izpeljala. Tudi pri popoplavni obnovi smo znova slišali kritike v slogu: zakaj razmišljate o odkupu teh deležev. Še enkrat poudarjam, gre za staro stvar. Tudi pretekle vlade pred nami so to naslovile in vse so se opredelile do tega, da je treba to izvesti. Nobena pa tega zares ni izvedla.

Kar je objavil SDH, je pravzaprav zbiranje interesa za prodajo delnic manjšinskih delničarjev. Predvsem gre za to, da so pozvali manjšinske delničarje, naj povedo, ali bi prodali in po kakšnih cenah bi prodali. Na podlagi tega se bo SDH potem odločil, ali gre s tem naprej in v kolikšni meri. Povedano poenostavljeno: absolutno ne gre za odločitev, da je treba to narediti. Nikamor se nam ne mudi. Nobene potrebe ni, bi pa želeli to storiti. To bomo naredili, če bo to oportuno s strani SDH oziroma, če hočete, iz ekonomičnega ravnanja z državnim premoženjem. Če ne bo tega, SDH tega ne bo storil. 

V regiji Adria sta tako Hrvaška kot Severna Makedonija izdali narodne obveznice, ki so namenjene malim vlagateljem. Na Hrvaškem so bili uspešni tudi z izdajo zakladnih menic. Kdaj bomo Slovenci lahko kupili instrumente s fiksnim donosom z garancijo države? To ste že jeseni napovedovali. 

Tudi na tem področju je Slovenija v resnici pred državami, ki jih omenjate, razen kar se izdaje obveznice tiče. Izdaje zakladnih menic so namreč redni instrument, ki ga ministrstvo za finance trikrat ali štirikrat na leto izda in to poteka že nekaj let, tudi zelo uspešno. Torej smo, kar se tiče tega, bili precej pred drugimi državami.

Kar se tako imenovane ljudske obveznice tiče, pa drži, napovedovali smo izdajo konec letošnjega leta. Razlog, zakaj se za to nismo odločili, je ‒ kar sem povedal na začetku ‒ trenutna dobra likvidnostna situacija Slovenije. V resnici imamo namreč pri depozitih obsežna denarna sredstva, zato se ni treba zadolževati na novo.

Drugi razlog za to je, ker konec leta ciljamo na to, da bi bil dolg Slovenije pod 70 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), ker je zelo pomembno pri tem, kako Slovenijo vidijo tuji vlagatelji. Gre za dolgoročno zniževanje dolga v BDP. To odločitev smo dali na stran.

Zelo verjetno bomo v izdajo šli v začetku prihodnjega leta, naj pa pri tem takoj opozorim, da ima tudi ta instrument svoje pluse in minuse. Glavna naloga ministrstvo za finance in zakladnice je, da vzdržuje stanje dolga na nivoju, tako na strani obrestnih mer kot obsega samega dolga na čim bolj oportun način z vidika stroškov. To je primarni cilj, ki ga zasledujemo.

Veliko sem se o ljudskih obveznicah pogovarjal z belgijskim ministrom, kjer so šli v ta ukrep predvsem z željo, da na neki način prisilijo banke, da dvignejo depozitne obrestne mere. Belgijska vlada je dvakrat povečala volumen izdaje, banke pa se na to skoraj niso odzvale.

Hrvaška je letos, če prav računam, izdala za približno tri milijarde kratkoročnih instrumentov. Tri milijarde je zelo veliko. Verjamem, da vsaka vlada, vsak minister in vsaka zakladnica dela to po svojih merilih, a iz našega stališča v tako veliko izdajo nikakor ne bi šli.

Gre namreč za kratkoročne enoletne instrumente, za katere se je treba že danes ukvarjati, kako se bodo refinancirali čez eno leto. Na drugi strani pa to tudi bistveno spreminja krivuljo zadolževanja Slovenije. Če povem za primerjavo: povprečna ročnost slovenskih obveznic je 10 let. To je zelo pomembno na mednarodnih trgih, kako te gledajo investitorji. Ne želiš prekratkih ročnosti, ker to spet vodi v relativno visoka tveganja.

Absolutno bomo s samo izdajo ljudske obveznice šli naprej, vendar se je treba pri tem zavedati tudi drugih vidikov, ki sem jih naštel.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar